Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Kako radi imamo družinske bende, kajne? Od skupine The Kelly Family že dolgo ni bilo kakšnega – vse do zdaj. Bend The Petersens je ameriški družinski bend s krščanskimi vrednotami, ki ga sestavljajo sin Matthew (kitara), najmlajša hči Julianne (mandolina), prijatelj Emmett (akustična "dobro" kitara), mama Karen (kontrabas), sestra Ellen (banjo), oče Jon (kitara) in najstarejša hči Katie (violina).
Izvajajo ameriško bluegrass glasbo, ki je prijetna na uho, še posebej radi pa zaigrajo oz. zapojejo tudi skladbe z versko vsebino.
Za Aleteio je spregovorila Ellen Petersen, s katero sva se ob 16.30 po njihovem oz. ob pol polnoči po našem času dobili na Zoomu.
Kakšno je bilo vaše otroštvo?
Oče, ki je zaposlen v vojski, je vedno rad počel stvari skupaj z nami. Skupaj smo se ukvarjali s tekom ali hodili na pohode. Sicer pa nas je mama šolala doma.
Kako to, da vas je oče spodbudil k ustanovitvi družinskega benda?
Dandanes je tako, da je družina čez dan narazen. Starši peljejo enega otroka na bejzbol, drugega na nogomet, tretjega na tenis. To družino ločuje. Moj oče nas je nekoč vse peljal na festival bluegrassa (bluegrass je ameriška zvrst glasbe, sestavljena iz škotske, angleške in irske ljudske glasbe, op. a.). Koncert je navdihnil očeta, da ustanovi bluegrass bend.
Pa so se vsi člani strinjali z nastopanjem na odru?
Najprej nam to ni dišalo, saj za najstnike ni preveč frajersko skupaj z družino peti bluegrass. Očetu ni bilo pomembno, ali igramo na odru ali v dnevni sobi. Nastopanje je nekaj, kar imamo skupnega, ne glede na to, koliko smo stari. Ravno to je bil očetov namen. Vendar pa je kmalu dojel, da ne vadimo dovolj. Zato nam je zabičal, da če ne želimo na odru izpasti bebci, se moramo pesmi dobro naučiti. (smeh)
Ko smo nastopili pred bluegrass občinstvom, so nas močno spodbujali. Kot otrokom so nam ljudje govorili: hej, to je bila moja najljubša bluegrass pesem. Naslednji teden dobiš sladkarijo, če prideš nazaj in se pesmi naučiš. Takoj zatem smo to povedali mami in se lotili dela. (smeh) Tako je šla naša glasbena pot naprej. Spoprijateljili smo se z občinstvom, ki nas je na zelo prebrisan način spodbujalo k nastopanju.
Kako ste se naučili igranja na inštrumente? Nekateri izmed njih niso tako običajni ...
Mama ne zna igrati banja. Zato sem se morala angažirati jaz in najti učitelje ter videe na Youtubu, iz katerih sem se učila. Vsak član družine je individualno našel način, kako se najlažje naučiti svojega glasbila.
V kakšni državi pravzaprav živite – kakšna je pokrajina, ljudje, vera?
Živimo na srednjem zahodu, ki ga imajo za srčiko ZDA. Ko potujemo v neameriške države, nam ljudje govorijo: O, vi ste iz Amerike, živite v Los Angelesu? Niso pa še npr. slišali za Missouri, kjer živimo. Tu radi prebivamo zaradi prijaznih ljudi. V tej državi je nekaj kmetij, nekaj velikih mest. Petersenovi živimo v srednje velikem mestu Branson, ki je mesto šovov. Imamo malo več kot 10.000 prebivalcev, a nas vsako leto zaradi glasbenih prireditev obišče šest milijonov turistov.
Sicer pa je v mestu nekaj katoliških, veliko protestantskih in nekaj mormonskih cerkva. Naša družina obiskuje protestantsko baptistično cerkev.
Je na glasbeni sceni težko ohranjati krščanske vrednote? Kje nastopate?
Za nas to ni posebej težko, saj imamo radi pesmi, ki govorijo o veri. En nastop tedensko namenimo gospel glasbi. Res pa je, da smo v bendu kristjani, nismo pa krščanski bend. Pojemo veliko posvetnih pesmi. Ko obiščemo Irsko, nastopamo po pubih, kjer definitivno ne vlada krščansko vzdušje. Tam poleg avtorskih in tujih (npr. zelo radi zaigramo Bohemian Rapsody) izvajamo tudi verske pesmi. Zabavno je mešati posvetne pesmi, namenjene zabavi, s tistimi, ki nam veliko pomenijo.
Ellen, vi ste se poročili lani, in sicer razmeroma mladi. Kakšni so trendi poročanja pri vaši generaciji?
Obiskovala sem manjšo krščansko fakulteto, ki leži na našem območju in mnogi sošolci so se poročili mladi, t. j. takoj po faksu, recimo pri 22 letih. Jaz sem se poročila pri 27. Bilo jih je kar nekaj, ki so bili do tedaj že pet let poročeni. Nekateri celo mislijo, da sem se poročila dokaj stara. Drugače pa je v velikih mestih; tam ljudje s poroko čakajo do svojih tridesetih. Vseeno pa ni neobičajno, če se poročiš mlad.
Ste iz velike družine. Kako je naravnana vaša država, kar se tiče odnosa do velikih družin, rodnosti, splavov?
Mesto Branson je zelo krščansko in temu primerno zelo pro-life. Naša cerkev podpira nekatere pro-life klinike na tem območju. Zelo lepo je biti del tega. Zdi se mi, da je po vseh državah tako, da so manjša mesteca konzervativnejša, večja pa bolj liberalna. Branson leži blizu Saint Louisa in Kansas Cityja, kjer pa že ni več tako običajno biti tako konzervativen oz. pro-life, kot smo mi iz Bransona.
Opažam, da ste dekleta in fantje iz vašega benda zelo simpatični. Stavim, da imate veliko oboževalcev nasprotnega spola. Dajete pa vtis preprostosti, niste avšasti in se ne pretvarjate, da ste nekaj, kar niste. Je težko ohranjati tak odnos?
Radi imamo glasbo, ki jo igramo. Je pristna, organska in naravna. Veliko pop zvezd čuti, da se mora odeti v bleščice ipd., ko stojijo na velikih odrih. Mi pa radi igramo zunaj, saj obožujemo preprostost oz. sladke preproste reči. Pojavljamo se v lepih oblačilih, a ne potrebujemo kričeče in vpadljive oprave. To ustreza pesmim, ki jih izvajamo.
Kakšna je bila vaša izkušnja iz Ameriškega idola, kjer ste nastopili pred Jennifer Lopez, Harryjem Connickom Jr. in Keithom Urbanom?
Leta 2014 sem bila na avdiciji za Ameriški idol, ki je bila predvajana leta 2015. Izkušnja je bila zabavna. Ko sem iz majhnega mesteca prišla v Los Angeles, v Hollywood, mi je to odprlo oči. Pri nas je normalno biti kristjan. Ko pa prideš v Los Angeles, je zelo očitno, kdo je veren in kdo ni. Sama v sebi sem se v svoji veri čutila opogumljeno, saj izkušnje nisem vzela tako zares kot drugi.
Mnogo nastopajočih v šovu je mislilo, da vse njihovo življenje in sanje temeljijo na tem nastopu. Jaz sem si rekla: Če Bog želi, da se nastop izide, se bo, v nasprotnem primeru pa tako ali tako rada nastopam s svojo družino. Bilo je zelo prijetno, ko sem vstopila pred kamere in se zavedala, da je Bog ob meni in da mi ni treba skrbeti.
Sicer so bili vsi trije žirantje – Jennifer, Keith in Harry zelo prijazni. Harry je v stiku s svojo vero, Keith pa je celo življenje izvajal svojo glasbo, zato imam skupne točke z obema. Tudi Jennifer Lopez je bila prijazna, a izhajava iz popolnoma različnih ozadij in z njo nimam nič skupnega.
Kako je sodelovati z družino? Se kdaj sprete?
Med nami obstajajo razlike, a zelo dobro se že znamo soočati s konflikti. Vsak od nas se ukvarja z drugim področjem. Jaz npr. obožujem komunikacijo prek družabnih omrežij, skrb za spletno stran in Youtube kanal, sestri pa je pomembna muzikaličnost. Zato ona vodi pevske vaje in skrbi, da po glasbeni plati vse lepo teče. Brat Matt obvlada logistiko, finančne zadeve, vedno nam priskrbi dobre lokacije za nastope.
Med seboj se dopolnjujemo. Včasih pripomnim: hej, moramo storiti to in to, sestra Katie pa odvrne: ne, moramo vaditi. Pri nas dobro delujejo vsi vidiki. Med seboj dobro komuniciramo in si znamo razporejati čas, zato ne delamo vsega zadnjo minuto. Poleg tega je moja družina zelo zabavna. Zelo jih spoštujem. Ko delam s kom drugim, si večkrat rečem, o moj Bog, kako rada imam svojo družino. (smeh)
Kaj ste počeli med korono?
V letu 2020 smo načrtovali veliko nastopov. Ko so bili vsi po vrsti odpovedani, se je povečala naša prisotnost po spletu. Objavljali smo naše nastope, spote, videe. Ljudje so bili zaradi korone zaprti v hišah, niso mogli nikamor, bili so prestrašeni. Dobivali smo sporočila od poslušalcev, češ, res je, grozne stvari se dogajajo, a ta družina iz Ozarka (okrožje in mesto v Missouriju op. a.) nas uspe potolažiti.
Za konec – ste že slišali za Slovenijo?
Ja, za Slovenijo sem že slišala. Vem, da smo si morali v osnovni šoli zapomniti vse države.
O njej pa ne vem nič, niti to, kje se nahaja.
