“Ko se zavedaš svoje majhnosti pred Bogom, si veliko lažje človek do človeka”

Pia Wallner je 20-letna mladenka iz Borovnice, ki ima rada življenje in je z veseljem dejavna v svoji župniji: bere berilo, poje v zboru, vodi oratorij in animatorsko skupino. Svojo kreativno energijo usmerja tudi v oblikovanje modnih oblačil, pri katerih se drži bolj klasičnih dizajnov.

V svoji mladosti zelo uživa, prav zato nas je prosila: "A so lahko vprašanja na 'ti'?" 😊

1. Kakšen je zate idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Joj, zame je idealen začetek dneva vsakič, ko se pravočasno zbudim spočita in pripravljena na nov dan! To je sicer redko, ampak takrat toliko bolj sladko. Včasih si želim, da bi v moja jutra vključila še kaj za osebno in telesno rast, čas za tek ali pa malo bolj zdrav zajtrk kot običajno.

2. Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si rečeš ...
... da je dnevu dovolj lastna teža. In da bomo že "pregurali", tudi če bo težko!

3. S čim, kje in kako se duhovno napolniš?
Vedno bolj spoznavam, da vero živim skozi pesem. Ko pojem, čutim, da sem Mu blizu, da me sprejema, napolnjuje. Že kot otrok sem pela v cerkvenem zboru, velik premik so bile duhovne vaje v Želimljah, tam sem to začela res globoko doživljati. Tudi odkrivati in zavedati se, da me ima Bog rad tako, kot sem, z vsemi napakami vred. V času karantene in prepovedi obhajanja maše z verniki mi je to res manjkalo, čutila sem veliko praznino.

4. Preizkušnja, za katero si v življenju najbolj hvaležna in kaj si se iz nje naučila?
Se mi zdi, da pred neke velike preizkušnje še nisem bila postavljena. Je pa v svetu oblikovanja in umetnosti, kjer ni absolutnih resnic, ampak se na vse gleda izredno subjektivno, včasih težko, ljudje so lahko zlobni, te ne razumejo. Morda je to največja preizkušnja, da zmoreš za svojim delom stati z dvignjeno glavo.

5. Že peto leto vodiš mladinsko in animatorsko skupino v domači župniji. Kaj ti je ta vloga dala?
Joj, čas kar leti, je res že peto leto? V trenutku, ko sem sprejela to odgovornost, me je kar stisnilo, res me je bilo strah, bilo je kar precej animatorjev, za katere bi rekla, da imajo prej kot jaz potencial za voditelja in res nisem pričakovala tega. Ne, da se nikoli ne bi videla na mestu voditelja, samo res še ne tako kmalu.

Prvo leto sem imela ob sebi sovoditeljico Nino, ki sem ji hvaležna za vse znanje, ki mi ga je v tem letu predala in mi olajšala preskok z animatorskega na voditeljsko mesto.

Kaj mi je vloga dala? Pogum, da me ni strah spregovoriti, kadar je potrebno povedati tudi kritiko, in pohvaliti, kar je dobrega. Odprtost za ideje in poglede nekoga drugega, za skupinsko delo, ker projekta, kakršen je oratorij, res ne moreš izpeljati sam. Odločnost, da ne mencam, ampak se znam hitro odločiti. Do neke mere tudi organiziranost, da se bolj držim rokov in ne delam čisto vsega zadnji dan. Upam pa, da mi je uspelo tudi obratno, da sem tudi jaz vlogi voditelja Oratorija Borovnica dala svoj pečat. 😊

6. Korona kriza je skoraj onemogočila druženje in oratorije. Kako sedaj potekajo mladinska druženja? S kakšnimi izzivi pri povezovanju mladih se soočaš? 
Res je, lansko leto je oratorij pri nas odpadel, prav tako sestanki in druženje. Poleti smo v nekoliko okrnjenem številu vseeno odšli na vikend, ki je bil običajno namenjen pripravam, tokrat pa le temu, da skupino ohranimo živo in povezano.

Letos smo začeli s pripravami na oratorij in si vsi želimo, da bi ga uspeli tudi zares izpeljati. Vsem, otrokom in nam, animatorjem, manjkajo energija, radost in vera, ki jo živimo v tem enem tednu.

Opažam, da mladim manjka zagona, žara in energije, ki je recimo v meni res močno gorela od prvega dne, ko sem se pridružila animatorjem. Glede na situacijo to ni nič nenavadnega, se pa bojim, kaj vse bo korona kriza prinesla za sabo.

7. Študiraš tudi oblikovanje. Kaj ti je pri kreiranju obleke pomembno? Kakšen slog ti je blizu? Kako pa gledaš na današnjo modo?
Trenutno se nahajamo v valu zelene mode – vedno več poudarka je na recikliranju, trajnosti, da s svojim nakupom raje podpreš lokalne oblikovalce kot globalno industrijo.

Zavedati se je treba, da se za nizko ceno izdelkov skrivajo grozljive razmere in plačila (tudi mladoletnih) delavcev v tako imenovanih 'sweatshopih', različna okolju in zdravju škodljiva barvila, velike stiske pridelovalcev bombaža, ki je vse prej kot ekološko pridelan …

Kljub temu, da se vse to dogaja daleč od naših oči in, kot se pregovor nadaljuje, tudi daleč od srca, se je treba zavedati, da z nakupom majice za 5 evrov podpiraš moralno sporno dogajanje. Da ne šteje le, kako ugodno si prišel do oblačila, ker je to za kristjana sporno.

Vsega tega se ne da rešiti čez noč, niti ni enostavne rešitve, so pa tukaj mali koraki, ki jih lahko naredi vsak. Premisli, preden kupiš. Izposodi ali izmenjaj si oblačila. Če je popravilo še možno in smiselno, se potrudi in popravi! Kupuj v trgovinah iz druge roke. Veliko uslugo nam tukaj delajo tudi trendi – so zelo nedefinirani, fluidni v spolu, barvah, vzorcih in velikostih. Naj te ne bo sram obleči babičinega krila ali očetovega suknjiča.

Sodobno oblikovanje je zelo konceptualno, jaz se morda raje držim malo bolj klasičnih dizajnov. Zelo zadovoljna sem, ko obleka človeka povzdigne. Moja prva ljubezen pa so oblačila in drugi tekstilni izdelki za otroke in novorojenčke. Res mi je pri srcu oblikovanje nežnih in morda kar malo sentimentalnih kosov.

8. Misel, ki te spravi pokonci, ko si slabe volje?
Tega pa še sama ne vem. Že po naravi sem punca dobre volje, polna optimizma in ljubezni do življenja. Običajno v takih trenutkih rabim samo čas. Čas in sonce, pa sem kmalu spet čisto okej.

9. Kakšen je tvoj večerni ritual, ki te umiri?
Moja glava je zvečer vedno polna, veliko razmišljam, kaj sem ta dan uspela narediti in kaj me čaka v prihodnjih dneh. Da vse te misli umirim, poskusim vsak dan najti vsaj tri stvari, za katere sem hvaležna in se za to Bogu zahvalim. Včasih jih je težko najti, spet drugič kar kipijo. Sčasoma sem se naučila videti dobro v malih stvareh.

Kadar vem, da me čakajo kakšni pomembni izpiti, kadar mi je kaj težko, Mu malo "pojamram" in prosim, da mi da moči, da mi pomaga. Ko se zavedaš svoje majhnosti pred Bogom, si veliko lažje človek do človeka, širiš ljubezen, rečeš prosim in hvala.

10. Biti ženska je lepo, ker ...
… ker ne rabiš skrivati čustev. Ker se lahko smejiš, jokaš ali jezno brcneš. Ker lahko zamenjaš žarnico, voziš avto in nosiš krilo. Ker zmoreš vse to in še več!

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.