Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Domačini priljubljeno Marijino romarsko cerkev v Savinjski dolini poznajo pod imenom Matera Božja. Prvotno cerkev s tremi ladjami in z gotskimi oboki so v 14. stoletju v čast Mariji dali zgraditi celjski grofje. Stoletje pozneje je Friderik Celjski tu ustanovil kaplanijo s stalnim duhovnikom, saj je želel, da bi bil ta ves čas na razpolago ljudem.
Današnjo baročno podobo z zvonikom ob strani je cerkev dobila v 18. stoletju, zanjo pa so zaslužni baroni iz družine Miglio. Cerkev so podaljšali, da bi lahko sprejela več romarjev, iz stranskih ladij pa naredili osem stranskih kapel. V tisti na levi strani stoji Plainerjev oltar iz leta 1605, ki velja za najstarejši slovenski renesančni oltar. V drugi pa hranijo še eno posebnost, sliko Marije z Jezusom, Janezom Krstnikom in angeli.
Poslikave v ladji in stranskih kapelah v notranjosti cerkve so delo beneškega slikarja Jakoba Brolla, prezbiterij pa je poslikal Anton Lerchinger, ki velja za enega največjih mojstrov baročnega slikarstva.
Na koru hranijo orgle znanega italijanskega mojstra Gaetana Callide iz leta 1796. Omeniti pa moramo še tri kamnite kipe ob cerkvi, ki jih je, tako kot glavni oltar v cerkvi, ustvaril kipar Vid Königer in jih imenujejo Petrovški križi.
Na glavnem baročnem oltarju v družbi angelov in staršev Joahima in Ane stoji kip Petrovške Matere Božje, delo neznanega umetnika. Podoba ima zelo zanimivo zgodovino in je po pripovedovanju mnogih čudodelna. Marijin obraz krasi nasmeh, v levi roki drži Jezusa, v desnici pa žezlo. Pozornost vzbuja prstan na pokrčenem prstu njene desne roke.
Po pripovedovanjih je baron Franc Miglio kot velik Marijin častilec v znak zaobljube devištva Mariji na prst nataknil prstan. Ko so v deželo prišli Turki, je bil baron v boju z njimi ranjen in ujet, rešila pa ga je lepa Turkinja, ki se je zaradi njega spreobrnila. Zaljubila sta se, baron pa je odšel k Mariji, da bi nazaj vzel prstan. Ko ga je želel vzeti, je Marija pokrčila prst, baron je od groze omedlel, se odpovedal nevesti in ostal zvest prvotni zaobljubi, ki jo je dal.
Baron Miglio je pokopan v grobnici pod prezbiterijem. Družbo mu dela Fanny Hausmann, ki je po mnenju nekaterih literarnih zgodovinarjev prva slovenska pesnica, medtem ko spet drugi trdijo, da je ta čast pripadala Josipini Turnograjski. Ne glede na omenjeno dilemo je bila Fanny velika dobrotnica petrovške cerkve.
Fanny se je rodila leta 1818 v Avstriji in se je priselila na graščino v Novo Celje, ki jo je kupil njen oče. Svoje prve pesmi je začela objavljati v tedniku Celjske slovenske novine. Umrla je pri 34 letih.
Bazilika Marijinega obiskanja je osrednje romarsko svetišče celjske škofije in ena od sedmih bazilik na slovenskih tleh. 7. februarja 1984 jo je povzdignil sveti Janez Pavel II. Poleg nje ta naziv nosijo še frančiškanska cerkev oz. bazilika Matere usmiljenja v Mariboru, ki je hkrati tudi prva bazilika na naših tleh, bazilika Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori, bazilika lurške Matere Božje v Brestanici, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični, bazilika Marije Pomagaj na Brezjah in bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Po vsem svetu jih najdemo okoli 1600, največ jih je v Italiji.
V vseh bazilikah vsako leto slovesno obhajajo predvsem naslednje štiri praznike: praznik sedeža sv. Petra 22. februarja, praznik apostolov Petra in Pavla 29. junija, obletnico papeževe posvetitve in obletnico razglasitve določene bazilike. Kot je za bazilike značilno, je poleg lastnega grba bazilike na vidnem mestu še papeški grb in glavni sedež, namenjen voditelju bogoslužja.
Za baziliko v Petrovčah skrbi red dominikancev, ki so se v kraj naselili leta 1975, ko je bila ustanovljena župnija Petrovče. Njihov redovni ustanovitelj je sv. Dominik iz španske pokrajine Kastilije, ki goduje 8. avgusta. V 13. stoletju, ko so se v krščanstvu dogajali številni pretresi, je s svojim zglednim življenjem po Jezusovem nauku nagovarjal ljudi, da se vrnejo nazaj k Bogu. Poleg tega, da se dominikanci tako kot Jezus zavzemajo za revne, uboge in zapuščene, so veliki častilci Marije.
Sv. Dominik je najpogosteje upodobljen kot pridigar, ki ima na glavi venec, na prsih ali čelu zvezdo, v rokah pa knjigo, lilijo, kamen, vrabca, palico ali rožni venec. Pogosto ga spremlja črno-bel pes, ki v gobcu nosi baklo. Red dominikancev je prepoznaven po belih oblačilih. Njihovo vodilo se v latinščini glasi Laudare, benedicere, predicare, kar pomeni slavimo, blagoslavljamo in oznanjamo.
Red poleg bratov dominikancev sestavljajo tudi sestre dominikanke sv. Katarine Sienske, ki goduje 29. aprila. Sestre pomagajo pri pastoralnem delu in sprejemanju romarjev.
Bi si cerkev radi baziliko v Petrovčah ogledali še od znotraj, a živite čisto na drugem koncu Slovenije? Nič zato! Ekipa Vidim 360 je pripravila interaktivni posnetek, s pomočjo katerega se lahko na tej povezavi virtualno sprehodite po cerkveni notranjosti.
