separateurCreated with Sketch.

Nova raziskava kaže, da smo s tema navadama iz otroštva srečnejši, ko odrastemo

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Cerith Gardiner - objavljeno 27/04/21
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Malce spodbude, da bodo vaši otroci raje jedli zelenjavo in ohranjali telesno dejavnost.

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.

Darujem za Aleteio

Vsi vemo, kako pomembno je, da se pravilno prehranjujemo in ohranjamo telesno dejavnost, tudi če se nam to ne zdi vedno najbolj izvedljivo. Nedavna raziskava je pomen zdravih življenjskih navad še potrdila. Kot kažejo izsledki kalifornijske univerze Riverside, se zdravo otroštvo lahko pozneje v življenju bogato obrestuje.

V medicinski raziskavi so se strokovnjaki najprej želeli osrediniti na združene dolgoročne učinke zdrave prehrane in redne telesne vadbe pri otrocih. Odkrili so, da otroci, ki se zdravo prehranjujejo in so telesno dejavni, odrastejo v osebe "z manj občutki tesnobe in povečano možgansko maso".

Raziskava, ki so jo opravili na štirih skupinah mišjih mladičev, se je ukvarjala z vprašanjem, kaj se zgodi z različnimi skupinami, ki so deležne različne obravnave: skupino, ki je bila deležna zahodnjaškega načina prehranjevanja, skupino, ki je uživala zdravo hrano, skupino, ki je imela možnost telesne vadbe, in skupino z omejenimi možnostmi za telesno dejavnost. Ko so odrasle, so posamezne skupine pokazale zelo različne telesne in duševne posledice življenjskega sloga v otroštvu.

Prvo obdobje raziskave je trajalo le tri tedne — v tem času miši dosežejo spolno zrelost. Sledilo je osemtedensko obdobje, ki so ga opisali kot "polomijo": v tem času so vse miši jedle zdravo in telesno niso bile dejavne. Znanstveniki so tako ugotovili, kako različni življenjski slogi v zgodnji starosti vplivajo na miši.

Miši, ki so bile razvajane z bolj zahodnjaško prehrano z višjo vsebnostjo maščob in sladkorjev, so se pozneje ne le zredile, temveč so se tudi v odrasli dobi prehranjevale nezdravo. Zanimivo je, da so telesno dejavne miši pozneje v življenju proizvajale več leptina. To je izredno pomemben hormon, ki ljudem omogoča uravnavo energijskega ravnotežja in apetita, tako da telesu sporoča, da je sito.

Posledice tega poročila so zelo daljnosežne, saj bi bile lahko "odločilnega pomena za razumevanje morebitnih učinkov zmanjševanja telesne dejavnosti in sprememb v načinu prehranjevanja, povezanih s čezmerno debelostjo," je pojasnil evolucijski fiziolog Theodore Garland s kalifornijske univerze.

Kot pri vseh odločitvah glede življenjskega sloga tudi tu ne preseneča, da bodo temelji, ki jih svojim otrokom položite v otroštvu, imeli posledice v njihovem odraslem življenju. Upajmo, da bo ta raziskava spodbudila starše k ohranjanju dobrih navad, posebej v obdobju epidemije, ko imajo otroci omejen dostop do rednih športnih dejavnosti.

"Pomembno je, da za te otroke na poti v odraslost najdemo ustrezne rešitve, ki po možnosti vključujejo malce dodatne pozornosti," je pojasnil Marcell Cadney, vodja raziskave, ki na omenjeni univerzi opravlja doktorski študij iz fiziologije.

Podrobnejši izsledki raziskave so na voljo na tej povezavi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Postanite del naše zgodbe

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.

Top 10
See More
E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.