Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Florjan Ungar prihaja iz Slovenskih Konjic in trenutno zaključuje študij teologije na teološki fakulteti v Ljubljani. V prostem času se rad ukvarja s konji, kar mu je vir sprostitve in kraj, kjer najlažje razmišlja tudi o pomembnih vprašanjih in odločitvah. Je med začetniki Young Caritas (Mlada Karitas) v Mariboru in njen glavni koordinator.
Young Caritas Maribor je bila ustanovljena ravno v času epidemije koronavirusa. Je bil to morda eden izmed razlogov za ustanovitev, ko se vse več ljudi sooča z različnimi stiskami?
V Avstriji poznajo ta model že nekaj več kot deset let, medtem ko se je v Sloveniji Young Caritas prvič pojavila šele pred tremi leti, sprva v okviru Slovenske Karitas, pod katero je spadala. Lansko jesen je prišlo do ustanovitve Young Caritas v vseh slovenskih škofijah.
Epidemija je gotovo dala poseben značaj našemu delu, čeprav to ni bil edini razlog za ustanovitev. V tem času so naši prostovoljci pomagali pri donirani hrani, ki jo zbirajo zvečer iz različnih trgovin, ki bi jo sicer zavrgli. Pomagali smo tudi v domu v sv. Lenartu, v podružni enoti sv. Agata, ki je bila razglašena za rdečo cono. Tam smo pred vstopom v rdečo cono razdeljevali hrano in druge osnovne potrebščine.
To je bila posebna izkušnja, saj si obenem solidaren s trpečimi, ki imajo covid, po drugi strani si sam izpostavljen, istočasno razbremeniš zaposlene (nekateri so delali več kot 8 ur na dan in večkrat tako cele tedne). Tako si hkrati s trpečim, ki mu prek dela nudiš oporo, z zaposlenim, ki potrebuje počitek in na koncu si v srcu tudi sam vesel in zadovoljen.
Katere so še druge vaše aktivnosti?
Nudimo tudi učno pomoč, ki je zelo dobro obiskana. V okviru tega deluje okoli petnajst prostovoljcev, ki se posebej posvečajo temu in skrbijo za kakovostno učno pomoč, trenutno seveda na daljavo.
Ko so razmere dopustile, smo imeli prvo delovno akcijo v Prevaljah, kjer smo na soboto pred cvetno nedeljo skupaj z župnijsko Karitas pomagali urediti stanovanje starejšemu gospodu. Vizija je, da bi s takimi akcijami privabljali prostovoljce in tako ustvarjali močno stalno bazno naših prostovoljcev.
Trudimo se pomagati, kolikor le lahko. Poseben izziv je gotovo, kako odgovoriti na vse več duhovnih in duševnih stisk med mladimi, ki so v tem obdobju v močnem porastu.
Ste že prej kje delovali kot prostovoljec? Kaj je vas pritegnilo k sodelovanju pri temu projektu?
Kot prostovoljec sem deloval v župniji in domačem okolju. Prihajam iz vaškega okolja, zato sem se udeležil različnih vaških delovnih akcij ob različnih priložnostih, povezanih s konkretnim fizičnim delom. Vedno sem tudi z veseljem priskočil na pomoč v župniji, kolikor sem le lahko, bodisi kot animator ali priložnostno ob kakšnem večjem praznovanju ali dogodku.
V Young Caritas sem se vključil na povabilo nekaterih članov ožjega odbora. Ob podpori gospoda nadškofa smo projekt potem skupaj zagnali, sam pa sedaj opravljam vlogo koordinatorja Young Caritas Maribor.
Poleg dela na lokalni oz. slovenski ravni, ste povezani tudi v mednarodno mrežo mladi Karitas. Na katerih področjih ste še posebej aktivni?
Letos smo se udeležili tridnevnega mednarodnega simpozija, na katerem so predstavili kaj sploh je Young Caritas, s čim se ukvarja in tudi vizijo za prihodnost in razvoj. Bilo nas je kar lepo število predstavnikov iz vse Evrope, tako da smo bili res iz zelo različnih okolij in z različnimi izkušnjami, ki nas bogatijo.
Zelo dragoceno je slišati različne zgodbe, s čim vse se srečujejo in s čim vse se ukvrajajo po drugih deželah. Ob poslušanju in izmenjavi pogledov in konkretnih dejanj se lahko utrne kakšna nova ideja za delo naprej. Zdi se mi, da je zelo pomembna izmenjava naših izkušenj in primerov dobre prakse, da se tako med seboj bogatimo tudi s praktičnimi idejami in nasveti.
Trenutno smo seveda najbolj aktivni pri lajšanju osnovnih stisk ljudi, ki jih je prinesla epidemija. Za prihodnost imamo v načrtu še nekaj projektev, za katere upamo, da nam jih bo uspelo realizirati kljub epidemiji. Močno si prizadevamo za izoblikovanje celostnih vezi tako med prostovoljci, ki vse to aktivno omogočajo, kakor tudi z našimi dobrotniki in prejemniki oz. namembniki naše pomoči.
Istočasno pa tudi sproti delamo s prostovoljci tako, da jim skušamo nuditi duhovno podporo, zato naše delo spremlja in podpira med drugim veliko duhovnikov, ki se trudijo vsemu našemu delu in trudu dati predvsem duhovno dimenzijo, brez katere v Karitas gotovo ne gre.
Kaj vas pri tem delu najbolj nagovarja? Ko morda ne gre najbolje, kaj vam pomaga, da vztrajate?
Najbolj me bogati pristno delo z ljudmi, zato sem se tudi vključil v projekt Young Caritas. V zelo veliko veselje mi je, ko na delovni akciji vidim tako naše prostovoljce, kakor tiste, ki jim pomagamo, naše namembnike, vesele in nasmejane, ko jim je na obrazu videti, kako zelo so srečni in hvaležni, tako eni kot drugi. To je tisto, kar me vedno znova napolnjuje. Vidim, da naše delo ni zaman in da kljub obilici slabega, ki se dogaja na tem svetu, naše delo pomeni razliko, pa čeprav je morda na videz včasih majhno delo.
Poleg tega pa je veselje je tudi znamenje delovanja Svetega Duha in Božjega blagoslova pri našem delu. Ta veselje in radost moreta človeka izzpopolniti pri njegovem delu. Dokler bomo delovali v tem duhu, sem prepričan, da bo Bog poskrbel tako za donatorje in podpornike, kot tudi za nove mlade prostovoljce, ki bodo pomagali na terenu v konkretnih stiskah.
Trenutno je v vaši mreži YC Maribor aktivnih že več kot 100 prostovoljcev. Kaj je tisto, kar mlade privabi, kaj jih nagovori?
Trenutno je aktivnih okoli 100 prostovoljcev, seveda pa naš cilj niso številke, ampak da nas je dovolj, da odgovorimo na stiske in potrebe ljudi. Mlade najbolj pritegne to, da jim ponudimo okolje, v katerem so slišani, in da smo z njimi, da nismo uradniki iz pisarne, ampak da smo tudi sodelavci pri konkretnem delu na terenu.
Obenem pa tudi, da smo z njimi, da smo jim istočasno zgled in vodilo, kako naj ravnajo, da smo jim blizu, a tudi kompas, kam naj se usmerijo oz. kam, v katero smer skupaj gremo. Biti skupaj in hoditi skupaj v isto smer, to je za mlade najpomembnejše. Da vedo, da na svoji poti niso sami.
