Naslednjič, ko se boste spet znašli v vlogi razsodnika pri prepiru med otroki, imejte v mislih naslednje
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Manjši prepiri med sorojenci so nekaj povsem običajnega, čeprav si jih seveda vsi želimo čim manj, saj načenjajo tako odnos med brati in sestrami kot živce staršev. Ko postanejo del vsakodnevnega dogajanja in so precej intenzivni, je to lahko znak, da gre za zakoreninjeno navado, določen način delovanja, iz katerega kmalu ne bo več lahkega izhoda.
Preberite še:
Prepiri z najino 12-letnico naju spravljajo ob živce. Kaj storiti?
Razmislek o vsakdanjih konfliktih
Razlogov za prepir je gotovo veliko in vsem ne smemo pripisovati enakega pomena. Prav tako je dobro, da otrokom pustimo, da situacijo najprej rešijo sami. Z opazovanjem od daleč pa bomo vseeno posredovali, če bo prepir ušel izpod nadzora. To je tudi priložnost, da z otroki spregovorimo o ponavljajočih se, na videz nepomembnih vsakdanjih konfliktih, t. i. mali vojni izčrpavanja vseh, ki dolgoročno oslabijo odnose in globoko ranijo srca vseh vpletenih.
V pravem trenutku bodo lahko pomirjujoče besede odrasle osebe najbolje izrazile žalost in stisko otrok, ki bodo s pomočjo spoznali, da tudi njih cukanje, grizenje, brcanje, vpitje … ne osrečuje. Njihova žalost je znak, da so že zapadli v takšen način izražanja, ker ne vedo, kako ravnati drugače. S tem prvim opažanjem izrazimo dejstvo, da se kljub vsemu imamo radi – vedno je dobro, da to večkrat ponovimo, saj bo le tako res slišano – in da bi radi, da bi bilo njihovo ravnanje drugačno.
Preberite še:
Zakaj je otrokom dobro dovoliti, da se prepirajo
Ljubezen – zapoved nad občutkom
Nato lahko izkoristimo priložnost, da otrokom razložimo, da se odnosi, zlasti v družini, ki si je ne izberemo sami, lahko izboljšajo, če se za to vsi trudimo. Spoznamo, da je ljubezen kot zapoved pred ljubeznijo kot občutkom. To pomeni, da se imamo kot družina radi tudi na božji način.
Različne žalostne zgodbe nakazujejo, da na človeški ravni velikokrat težko shajamo drug z drugim. Prevlada napuh, ljubosumje, privoščljivost … Zato se moramo naučiti ljubiti tako, kot ljubi Jezus. On je dal svoje življenje, da bi se mi ljubili med seboj. Ob tem imamo tudi tehten razlog, da molimo drug za drugega.
Bog nas ni združil, da bi takoj oblikovali krščansko družino, ki je popolna v vseh pogledih. Zaupal nas je drug drugemu, da se lahko učimo ljubiti bližnjega. Tako družina postane mesto za učenje potrpežljivosti, dobrodelnosti in božje ljubezni, ki na koncu presega našo družino.
Ta korak bo mogoč le, če se zavedamo, da je ljubezen na ravni mesa in krvi izčrpavajoča. Srečni pa so bratje in sestre, ki se naučijo gledati drug drugega z očmi vere.
Avtor prispevka je Vincent de Mello.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
Preberite še:
Gašper Rifelj: “Vloga očeta mi je dala to, kar sem vse življenje pogrešal, namreč več samozavesti”
Preberite še:
Najbolj modne pričeske zanjo in zanj za leto 2021
Preberite še:
Kako se znebiti občutkov sramu