Gost Moških skrivnosti je mož, mladi očka in filmski ustvarjalec David Sipoš
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Ustanovitelj, direktor in lastnik Studia Siposh, producent in režiser je zapisano v njegovi predstavitvi. Dejansko je David Sipoš še veliko več kot to. Zelo rad brska po preteklosti – tudi povsem konkretno na podstrešjih –, odkriva pozabljene in zamolčane zgodbe ter filmsko portretira vrle ljudi, kot so Janez Frančišek Gnidovec, Jožef Smej, Anton Vovk in drugi. Filmi njegove ekipe so prejeli že številna priznanja na mednarodnih festivalih. Zasebno je David mož in mladi očka, ki ga ne boste nikdar videli s pivom pred TV-jem. 😉
Vabilo na proslavo ob Prešernovem prazniku, ki jo je soustvaril Studio Sipoš
Vljudno vabljeni k ogledu osrednje slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 2021. Proslava, ki vsebinsko črpa iz gesla Up budi!, bo v imenitni družbi nekdanjih nagrajencev počastila dosežke slovenskih ustvarjalcev na področju arhitekture, filma, glasbe, gledališča, literature in slikarstva v zadnjih letih. “V našem imenu kličemo še enkrat več: iskrene čestitke nagrajencem, v čast nam je bilo sodelovati z vami!” sporočajo iz Studia Siposh. Proslavo si boste lahko ogledali nocoj na TV Slovenija 1 ob 20.00.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Imam veliko srečo v življenju – in to je, da mi je vsaka izmed teh stvari v veselje. Seveda so trenutki, ki so zahtevni, težki, naporni, včasih skoraj zunaj mojih zmogljivosti, ampak nikoli ni dolgčas. In to mi res veliko pomeni. Ne predstavljam si življenja, ko bi mi bilo žal časa za katerokoli izmed teh naštetih reči.
Preberite še:
Kdo je pravi “dedec”? Moder mož, ki je pripravljen tudi zapustiti udobje svojega “prav”
Kako razvajate svojo ženo?
Dobro vprašanje. Gotovo premalo – tega ni nikoli preveč. Najbrž so to trenutki, ki se pojavijo spontano, pa jih včasih zaznaš šele, ko razmišljaš za nazaj in se spomniš tistih trenutkov, ko si jih preživel skupaj in so bili popolnoma preprosti, ampak pomenijo veliko.
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Prvič sem jo povabil na pijačo v Dvorni bar leta 2012; razlagal sem ji o filmu Čudež ter o ostalih filmskih podvigih in najbrž jo je to fasciniralo … Ne, fascinirala jo je moja umetniška pojava … Ne, a moram izdati? Preskočila je iskrica, to je pa res. Zmenki v času korone ob leto in pol starem otroku pa so čisto drugačni. A šteje ogled Ljubezni po domače, medtem ko otrok čez vikend odspi dnevno spanje? Če ne, pa je to kakšen od pohodov po centru Slovenj Gradca, ko malo pazijo stari starši.
Preberite še:
Od materinskega doma do mikrofona: “Hvaležen za vse dobre ljudi”
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Prav nobenega. 😊 Stereotipi so kar koristna reč in nas marsikdaj spomnijo, kje se moramo izboljšati. Ampak stereotipi so tudi posploševanja in pretiravanja, kar pomeni, da popolnoma stereotipen skoraj ne moreš biti. Gotovo sem popolno nasprotje moškega, ki ob pivu gleda nogometno tekmo na televiziji. Ampak mogoče le zato, ker raje spijem kakšen viski in me nogomet ne zanima.
Franc Ksaver Meško, Lojze Grozde, Anton Vovk, Janez F. Gnidovec, Jožef Smej so le nekateri izmed vaših filmskih portretirancev. Kaj so vam ti veliki ljudje dali, poklicno in osebno, medtem ko ste jih spoznavali z vseh plati?
Moram priznati, da se odgovor na to vprašanje iz leta v leto spreminja. Pred leti, ko sem ustvaril recimo film o sestri Tončki Krajnik, mi je takšen pohod v življenje nekoga drugega predstavljal nekaj čisto novega. Danes, po letih ustvarjanja, se v projekt spustim že veliko bolj pripravljeno in z večjo vrečo izkušenj, ki me usmerjajo.
Preberite še:
Ko je obležal, mu je bil “Bog bližje kot kadarkoli”
Velikokrat slišimo, kako je država na filmske ustvarjalce pozabila. Kaj in kako se namesto tarnanja vendarle da postoriti, opozoriti nase na tem področju tudi v koronačasu?
Na film je treba gledati kot na vsak posel. In v poslu obstajajo različna pravila. Seveda se filmarji in drugi kulturniki z veseljem postavljajo v vlogo kulturnikov, ki jih denar, birokracija, administracija, ne zanimajo. A konec koncev, če jih že samo ena izmed teh reči zanima, se morajo spopasti tudi z ostalimi. Pravilo, ki ga je slišal prav vsak laik na področju investicij pa je, da nikoli ne smeš vsega staviti na eno karto.
Če je vir financiranja (tvojih filmov in s tem tvojega življenja) odvisen samo od enega naročnika, je problem lahko naenkrat zelo velik. Ko pa pride kriza, ta lahko premeče karte v vse smeri in je potrebne kar nekaj iznajdljivosti, kako se znajti v novem morju. Marsikomu je razmišljanje o prilagajanju odveč, marsikdo pa lahko to vzame kot priložnost.
O kom bi posneli film ali ustvarili kak drug izdelek, če bi imeli na voljo na primer desetkratnik proračuna, ki ga je imel vaš gmotno najobsežnejši projekt? In zakaj. 🙂
Najbrž bi 80 odstotkov dal na varčevalno knjižico in z ostalimi 20 odstotki posnel film, ki bi si ga želel. To pa zato, ker se mi zdi, da lahko napreduješ le s premišljenimi koraki in nenadno povečanje proračuna prinese le dodaten stres, ki te omejuje pri kreativnem razmišljanju. Vem, da za laika to zveni čudno, ampak podobne zgodbe o ljudeh, ki so zadeli na loteriji, pozna vsak. Skoraj nikoli se ta zgodba ne konča dobro.
O čem pa bi posnel film? Res me zanimata dve zgodovinski poglavji – prihod in razvoj krščanstva na slovenskih tleh vse od Cirila in Metoda naprej, ter slovenski eksodus 1945, torej pot Slovencev iz domovine v svet in njihove uspešne zgodbe v tujini, kjer so postali znani izumitelji, podjetniki, intelektualci …
Kaj nastaja v Studiu Sipoš?
Film o Kureščku. Marijino svetišče tam je bilo dolga leta pozabljeno. Številna pričevanja spreobrnjenj, ozdravljenj in neverjetnih milosti so tonila v pozabo. Zgodbe so David in člani njegove ekipe na novo oživeli in jih prenesli na filmska platna. Spletna premiera filma bo 27. decembra.
Preberite še:
Kurešček, “slovenska različica Medžugorja”, dobiva svoj film
Filmsko ustvarjanje v Sloveniji vsekakor ni avtocesta do bogastva. Za filme s katoliško vsebino to velja še toliko bolj. Poleg ustvarjalnega vodje in nekoga, ki poprime praktično za vsako delo pri produkciji, ste tudi v vlogi nekoga, ki sprejema poslovne odločitve. Navsezadnje imate za sabo tudi ekipo in niste odgovorni le zase. Vam te misli pogosto kratijo spanec?
Iz dneva v dan se moram znova odločati, da je to del mojega vsakdana. Kratijo spanec, povzročajo sive lase, najbrž tudi kakšno leto življenja manj … Ampak čutim poklicanost, da sem potreben v tej vlogi in konec koncev vidim celotno verigo posledic, če svojega dela ne bi opravljal odgovorno. Če kdo že na začetku ustvarjalne poti vidi le denar, bo na poti gotovo izgubil strast in veselje do dela. Če pa je delo tisto, ki te napolnjuje, pa tudi Bog poskrbi, da si za to dobro plačan.
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Večjih konjičkov pravzaprav nimam, ker je delo moj konjiček, ampak če pomislim … Sem ljubitelj psov in sem zelo vesel, da je z nami tudi psička Fibi; rad se potikam po kakšnih zaprašenih podstrešjih in raziskujem starine. Zanima me, kaj bo s svetom, če bo šlo še tako naprej (nalašč sem napisal tak splošen stavek, ker lahko na to temo nastane cel esej, mislim pa, da me zanimajo vse debate, ki ste si jih ob branju stavka sprožili v glavi). Veliko pove o meni tudi algoritem na YouTubu, ki mi v zadnjem času priporoča: Christmas Cafe Jazz, novice o novih kamerah, vroče debate na temo ameriške politike …
Preberite še:
“Škoda je, da bi zrli zgolj v blato, po katerem tacamo, ko je nad nami zvezdnato nebo”
“Očetovstvo me izpolnjuje, ker …”
Ker je v hiši nov človek, ki ima pred seboj še toliko lepega. Ta neznanka in čudenje me neverjetno navdihujeta.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Pravičnost.
Potrpežljivost.
Hvaležnost.
Prepričan sem, da če bi bili ljudje bolj odkriti do sebe in drugih, bi marsikdaj opazili, da imamo različna merila za različne ljudi in različne situacije. Da večkrat pozabljamo, kaj vse smo prejeli v dar, in da včasih zahtevamo stvar prehitro, da ni nobenega objektivnega razloga, zakaj smo do tega sploh upravičeni.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Gotovo naju je prihod Eme postavil pred čisto drugačno situacijo, kot sva jo bila vajena. Sam sem moral življenjski slog precej prilagoditi in delovnik zgostiti. Obenem pa prihod otroka par postavlja pred toliko odločitev, o katerih do takrat ni niti pomislil. Vsak par ima nek svoj spekter preizkušenj, ki se mu zdi največji in bolj pomemben od problemov drugih ljudi. Zato mi je na takšno vprašanje težko odgovarjati, saj gotovo moje težave niso nič v primerjavi s težavami in preizkušnjami koga drugega. Ampak konec koncev pa vsak tudi živi samo eno življenje in nikoli ne more živeti še enega za primerjavo.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Ob delu na filmih z versko vsebino. 😊
Vaša največja osebna in družinska želja/cilj za prihodnost?
Da se brusimo še naprej in smo iz leta v leto boljši v skupnih odnosih. Ni preprosto, priznam, ampak mislim, da delamo mišje korake v pravo smer.
Preberite še:
Osemčlanska družina zapela v oddaji talentov in z nastopom navdušila
Preberite še:
“Smo samo ljudje in ni treba od sebe zahtevati popolnosti – tudi Bog je ne”