Kaj najbolj krepi imunski sistem?

Kaj najbolj krepi imunski sistem? Kaj mu najbolj škoduje? Kako ga ohranjati zdravega? Kako ga zdraviti, ko se poruši?

O imunskem sistemu se veliko govori. Medicina in farmacija priporočata svoje, različne prehranjevalne verige pa svoje. Vsi ti priporočajo veliko dobrega, predvsem stroka. Ta daje nasvete in priporočila, ki izhajajo iz človeških dognanj, znanosti, kar je koristno, dobro in nezanemarljivo, a tudi omejeno, saj prihaja iz “omejene” človeške perspektive. V teh nasvetih ni ključnega nasveta za ohranjanje in doseganje zdravega imunskega sistema.

Preberite še:
Kako na naraven način okrepiti imunski sistem

Osnovne potrebe človeka

Človek potrebuje svež zrak, dovolj gibanja in spanja, vitamine in minerale, vse, kar spada k osnovnim potrebam njegovega telesa. Potrebuje tudi lepe, dobre, vzpodbudne besede (pohvale in potrditve), objeme, poljube, človeško bližino, ljubezen, toplino, varnost, sprejemanje, razumevanje ipd. Potrebuje torej zdrave in varne medčloveške odnose, da dobro funkcionira. To še kako vpliva na njegovo psihofizično počutje in imunski sistem. Do vseh teh spoznanj je prišla znanost in prav je, da jih upoštevamo.

Zdravstvene ambulante (stalno polne), lekarne, welness centri, športne dvorane … pričajo o tem, kako zelo skrbimo za svoje telo. Psihološke in terapevtske svetovalnice so mnogo bolj prazne v primerjavi s splošnimi zdravstvenimi ambulantami, kar pa nujno ne pomeni, da je med nami manj psiholoških težav in več fizičnih. Veliko fizičnih izvira ravno iz psiholoških. Veliko psiholoških in fizičnih pa izvira iz obolelosti duha.

Preberite še:
3 orodja za boj proti tesnobi v času pandemije

Bog sam razkriva največjega sovražnika človekovega imunskega sistema

Kaj je torej največji sovražnik človekovega imunskega sistema? Kaj ga najbolj zastruplja in uničuje? To, kar zastruplja najgloblji del njegove osebnosti, to je duha. In to je greh. Greh je nevidni človekov sovražnik. Za njim stoji nevidna duhovna sila zla, ki vstopa vanj, potem ko ta prestopi Božjo zapoved. Greh človeka duhovno onesnažuje in zastruplja. Z njim se lomi odnos med Bogom in človekom, z velikim ali smrtnim pa se celo z(pre)lomi. Zopet ga lahko vzpostavi le prejem Božjega odpuščanja. Zato je greh rana ali bolezen duha.

Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.

Preberite še:
Svojega morilca je svarila: “Nikar, to je greh! Prišel boš v pekel!”

Nevidni duhovni virus

Grešiti pomeni zgrešiti cilj ali tarčo. Greh je zloraba svobode in udejanjanje nečesa, kar je zlo pred Bogom. Je nevidni duhovni virus, strup, ki vstopa v človeško telo, potem ko človek greši. Greh ni le v dejanjih in se ne tiče le morale, ampak tudi v mislih, besedah in opuščanju dobrega. Človek zgreši cilj, ko ne misli, ne gleda na stvari, dogodke, ljudi, svet iz Božje perspektive.

Zgreši cilj, ko obsoja druge, jih obtožuje, podcenjuje, ponižuje, se ima za boljšega od njih. Zgreši cilj, ko v sebi goji jezo, bes, sovraštvo, maščevalnost, prezir, ljubosumje, zavist itd. Zgreši cilj, ko išče pomoč v okultizmu, magiji (vedeževanju, klicanju duhov, različnih “energetskih”/duhovnih oblikah zdravljenja, ki niso združljiva z Božjim razodetjem), ko ne odpušča bližnjemu. Z eno besedo, zgreši cilj, ko v mislih, besedah in dejanjih prestopa katero koli od zapovedi Boga.

Negativne misli in čustva do sebe in drugih, ki jih gojimo v sebi, vsako negativno dejanje, želje in besede zastrupljajo človekovega duha, ga delajo bolnega in rušijo njegov imunski sistem. Edino zdravilo za greh je v človekovem kesanju pred Bogom, priznanju grehov in prejetju Božjega odpuščanja. To se začne v molitvi, vrhunec pa doseže v zakramentu sprave. Tam me Bog ozdravlja, očiščuje in osvobaja od vpliva zla, potem ko mu iskreno priznam vse “duhovne strupe”.

Ne želimo reči, da tisti, ki si stalno prizadevajo za zdravje duha, ne morejo fizično zboleti. Kajti greh in fizična bolezen nista vedno nujno povezana. Tudi svetniki so umirali za fizičnimi boleznimi. Želimo le poudariti, da če hočemu svojemu imunskemu sistemu najboljše, si moramo najprej prizadevati za zdravje duha, ob tem pa ne zanemarjati nasvetov stroke.

Preberite še:
“Včasih trudoma iščeš poti, koronakriza pa pripomore, da jih najdeš”

Preberite še:
“Glavna težava mnogih duhovnikov je občutek, da jih ljudje ne potrebujejo”

Preberite še:
“Če daješ, moraš poskrbeti tudi, da svoje baterije nekje napolniš”