Starši tega nekaj tednov starega fantka so se odločili, da se skupaj z njim borijo za njegovo življenje, kljub temu da so jim svetovali, da končajo nosečnost zaradi dveh virusov
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“To ni zgodba o koronavirusu,” je dejal Albert, oče malega Maxa, ki se je rodil 1. novembra letos v Tarragoni v Španiji. “To je zgodba o devetih mesecih, ki so bili za mojo ženo eni najtežjih v njenem življenju.”
Vse se je začelo konec februarja, ko je bila Marta noseča komaj štiri tedne in so jo zaradi vročine in bolečin sprejeli v bolnišnico v Barceloni. Nekaj dni je trajalo, nato pa so postavili diagnozo: hepatitis zaradi okužbe s citomegalovirusom.
Zdravniki so predlagali splav
Če bi virus prešel z mame na še nerojenega otroka, bi bile posledice zelo hude. Zdravstveno osebje je zato materi predlagalo splav.
Toda Albert in Marta sta bila povsem odločena: v nobenem trenutku nista dvomila o svojo odločitvi in splav je bila možnost, ki nikakor ni prišla v poštev. Čutila pa sta veliko strahu in negotovosti.
Preberite še:
Zakaj je ta mali borec, ki je prebolel covid 19, pritegnil toliko pozornosti
Obdobje čakanja in sum na covid 19
Iz bolnišnice so jo odpustili po 15 dneh s še slabšo napovedjo, kot je bila prva. Nato je prišel marec in epidemija koronavirusa. Država zaprta, bolnišnice pa napolnjene s pacienti s covidom 19.
Marec in april sta bila dolga kot celo leto, nato pa je sledil klic iz bolnišnice. Rezultati, ki jih je pokazala analiza, imajo kazalnike, ki so združljivi s koronavirusom. Marta oz. njeni rezultati so tako postali predmet študije, v kateri so obravnavali nosečnice s covidom 19.
Novi ginekolog, ki je prevzel Martin primer, je bil na srečo poln optimizma in pozitivnosti: “Max je borec,” jima je dejal.
Ponudili so jima možnost amniocenteze, da bi preverili, ali se je virus prenesel na otroka, a sta se odločila, da zaradi tveganja ta poseg zavrneta. Tedni so minevali in mali Max se je razvijal naprej. Vmes so dobili dobro novico, in sicer da Marta ni bila okužena z novim koronavirusom.
Preberite še:
Deček, rojen v 23. tednu nosečnosti, kljubuje vsem napovedim
Dan, ko je Max prišel na svet
Družina se je nato preselila v Tarragono zaradi službe, nosečnost pa je šla proti koncu. Marta je 1. novembra začutila popadke in z Albertom sta odšla v porodnišnico. Pred vstopom v porodno sobo so Marti odvzeli še bris, ki pa je poskrbel za nov šok. Bris je bil namreč pozitiven.
V porodni sobi so tako ostali le Marta, Albert in babica, ostala zdravstvena ekipa je porod spremljala od zunaj. Sledili so vsem navodilom in nato je prišel trenutek. Max se je rodil. “Vsi smo jokali od sreče” in, kot se spominja Marta, je tudi Max zelo jokal.
Kot piše na začetku. To ni zgodba o koronavirusu. To je zgodba o življenju, upanju, predvsem pa o veliki moči in odgovornosti, ki jo imajo ljudje v belih haljah.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Zasvojen s pornografijo je dopustil splav svojega otroka
Preberite še:
Enkraten nasvet 107-letnice, ki je preživela špansko gripo in covid 19
Preberite še:
Preživela hudo eksplozijo: “Znanost ne more razložiti, kaj sem doživela”