Koliko veselja je v naš dom prinesla mucka!
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Z možem imava tri otroke, stare med 10 in 4 leta, kar je kar dobra starost, ko lahko družina sprejme še kakšnega ljubljenčka. Ko ni več treba menjati plenic, je menjati mačji pesek lažje. Seveda so otroci že dolgo navijali za ljubljenčka, midva z možem pa sva bila do te ideje precej zadržana. Jaz nikoli nisem marala mačk, obožujem pa pse, zato sva razmišljala predvsem o kužku. Kako bo s kosmatinčkom, ko bomo mi kam šli (pred korono smo res veliko hodili naokrog za konce tedna in počitnice), kdo bo zjutraj vstajal, da bo peljal psa lulat, kako bomo vzgojili kužka, če že otrok ne znamo …
Potem pa se je zgodil konec sveta – marec 2020. Samoizolacija, ko smo bili tedne in tedne doma. Počutili smo se kot v kakšnem socialnem eksperimentu: biti zaprt v hiši (in omejen na bližnjo okolico) ves čas drug z drugim. Z možem sva kar dobro sodelovala, otroci pa so si med sabo kdaj močno šli na živce. Zelo uspešno znajo izzivati drug drugega!
Preberite še:
Mačke morda res nimajo devet življenj, a lahko podaljšajo vaše
Zaseda in upanje
Naš srednji otrok je zelo empatično bitje in svoj “pobeg” je našel pred hišo, kjer so se sprehajale mačke naših sosedov. Na vsak način je poskušal udomačiti kakšno od njih, zato jim je nastavljal brikete, jih ure in ure čakal “v zasedi”, da bi se s katero zbližal, da bi se mu pustila pobožati … In če je kdo prišel mimo in splašil mačkona, ki je ravno takrat vohljal za hrano v njegovi bližini, je bil neutolažljiv. Bilo je že kar kritično: nihče me ne mara, šel bom od doma, kar umrl bom. Ni bilo druge rešitve, kot da si čim prej omislimo mačko. Za psa sva namreč sklenila, da vendarle še nismo dovolj zreli.
Mačka torej!
V kmetijski zadrugi sem se pri zelo prijazni prodajalki pozanimala za mačji pesek, hrano in osnove preživetja z mačko v hiši. Ko sem si že približno predstavljala, kako bo to izgledalo, pa smo morali dobiti še dejansko mačko, kar sredi karantene ni bilo tako preprosto.
Kakšna dva tedna sem vsak dan spremljala Bolho, če kdo v bližini podarja mucko, vendar je bil to čas, ko so se mačji mladiči ravno pričenjali kotiti, tako da ni bilo veliko ponudbe. Ena družina je oddajala simpatičnega mucka, pa so ga takoj oddali – nekomu drugemu.
Preberite še:
Blagodejne lastnosti domačih živali
Skoraj obupana sem poklicala še gospo, za katero sem vedela, da je mladičke ponujala lani. Morda pa so se že skotili in če se dogovorimo, da ga bomo dobili čez dva meseca, ko mladič dovolj zraste … No, pa je rekla: “Imamo mucke še od lani, ena je prav lepo crkljiva, če želiš, ti jo pripeljem kar zdaj!” Pa smo jo šli naslednji dan iskat. Niti iz občine ni bilo treba.
Odpustim ji celo opraskan kavč
In tako smo dobili Hajdi. Prvi dan se je cel dan skrivala pod kavčem. Proti večeru pa je vendarle prilezla ven, da je malce pojedla. Vsak dan je bila bolj sproščena in otroci so je bili neizmerno veseli. Naučili so se ravnati z njo, kako jo je treba dvigniti, kako pobožati, kaj storiti, če začne v igri praskati. Pridobili so samozavest, ki je prej niso imeli. Zjutraj najprej pozdravijo mucko. Včasih si zvečer zaželijo, da bi Hajdi prišla še malo k njim v posteljo. In ko se jaz končno uležem na kavč pred televizijo ali knjigo, skoči k meni v naročje, zaprede in zaspi kot dojenček. Takrat ji odpustim tudi opraskan kavč.
Nikoli nisem mislila, da bom tako uživala ob mucki.
Preberite še:
Moška preobrazba iz muckov v leve
Preberite še:
Enkraten nasvet 107-letnice, ki je preživela špansko gripo in covid 19
Preberite še:
Prav posebne fotografije: takole sta se poročila v času koronavirusa