Pogovor z voditeljem, manekenom in mladim očkom Davidom Urankarjem
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vstaja ob 4.30, na delovnem mestu je že ob 5. uri. Dinamična voditeljska služba v dveh oddajah, manekenska kariera in golf. David Urankar pa je tudi mladi očka, ki svoje poslanstvo jemlje zelo resno – ima dva sinova, Liama (5) in Nelsa (1).
Vsakdan je lahko pester in naporen, a kot zatrjuje David, imata z ženo Ajdo, ki sta se spoznala kot najstnika na atletskih treningih, razumevajoč in predan odnos. Zato vse skupaj lažje teče.
Tu in tam pride kakšen prepir, a krožniki tedaj pri družini Urankar menda ne letijo po tleh. Prepirati se je mogoče tudi kultivirano.
Preberite še:
Oče petih sinov: “Na neki točki se lahko le prepustiš in upaš na najboljše”
Na fotografijah, ki jih objavljate, ste vedno nasmejani. Gotovo pa sicer ni čisto vedno tako. Kaj vam “dvigne pritisk” in kako rešujete stresne družinske situacije?
Seveda nisem nasmejan čisto vsako minuto dneva, a se trudim biti dobre volje, pozitiven. To bi rad prenesel tudi na ljudi okrog sebe, družino in sodelavce. In nenazadnje tudi na otroka. Nič ni narobe, če imaš kakšen slab dan, a pomembno je, da vidiš tudi lepe stvari, ki se dogajajo okrog tebe, da imaš pozitiven odnos do sveta. “Jamrati” je vedno najlažja opcija.
Kaj mi dvigne pritisk? Mislim, da to, kar večini – neiskrenost in dvojna merila. V prometu pa brezobzirnost in neupoštevanje pravil, objestnost.
Doma se veliko pogovarjamo, sem pa ugotovil, da malo slabšo voljo pri katerem koli izmed nas prežene kratek sprehod – pa četudi v dežju –, da se malo zbistrimo.
Preberite še:
“Bil bi greh, da ne bi izkoristila svojega talenta, ampak glavna je zame družina”
Večkrat slišimo, pravi moški izginjajo. Kaj menite, katere lastnosti ima moški, ki dobro opravlja svojo vlogo v zakonu, družini, družbi?
Mislim, da se je način dela spremenil, tako naš vsakdan ni več tak, kot je bil včasih, sestavljen zgolj iz fizičnega dela.
V dnevnem, delovnem ritmu smo moški in ženske postali ne le zelo podobni, ampak enaki. Ampak prav tukaj je priložnost, da se izkažemo – pravi moški je kavalir, gentleman. Pozdravi, odstopi sedež, odpre vrata in da prednost. Morda so to ti detajli. 🙂
Preberite še:
Kako zvestobo živi poročen moški, ki dela v večinsko ženskem podjetju
Še tako zavzeta mama ne more dati sinu tega, kar mu lahko podari oče. Kaj želite dati svojima sinovoma kot moška figura v njunem življenju?
Po mojem mnenju otroci potrebujejo ljubezen in pozornost. In nekaj vzgajanja. Vsak od staršev se trudi po najboljših močeh in z najboljšim namenom. Seveda je lažje, če sta oba starša prisotna, a poznam kar nekaj ljudi, ki so zrasli v zrele, čutne in odgovorne osebe tudi samo z enim od staršev. Ali celo zgolj s starimi starši.
Svojima otrokoma bi dal rad pogled na svet s svetle strani, rad bi da sta “fer”. Pripraviti pa ju moram tudi na to, da svet (in ljudje) ne bo vedno “fer” do njiju. Nikakor pa ne bi rekel, da je to omejeno na zgolj očetovsko figuro v njunem svetu.
Preberite še:
“Želim, da bo hči lahko rekla: Moj oče je imel težko obdobje, ampak ga je premagal zaradi mene”
Vem, da je še daleč od tega, a če uporabite malo “futuristične” miselnosti, kakšni ženi si želite za svoja sinova?
Nels je star eno leto in najdlje pri pogledu v prihodnost sem pri njem prišel ob kupovanju dude in plenic. Liam je ravno dopolnil pet let. Kako bosta v življenju izbirala, je povsem njuna odločitev. Želim si, da bi bila srečna, kot sva midva z Ajdo. Da ljubita in sta ljubljena. Da najdeta nekoga, s katerim se bosta razumela in dopolnjevala, tako kot se midva.
Otroka pozorno opazujeta tudi vajin odnos z ženo Ajdo. Kako pomembno se vam zdi tudi v tem okviru delati na vajinem odnosu?
Tega se zavedava in tudi ko pride do kakšnega nesoglasja, to vedno rešiva. Zdi se mi prav, da otroci vidijo, da se starša kdaj tudi ne strinjata. Najbolj banalen primer tega je, ko se partnerja doma nikoli ne skregata, kar naenkrat pa pride ločitev. Kako si to razložijo otroci, ne vem.
Seveda pa mora vse to ostati na neki ravni, brez letečih krožnikov. Normalno je, da se kdaj ne strinjamo, še bolj pomembno pa je to, da se kdaj tudi strinjamo, da se ne strinjamo. Predvsem pa na spoštljiv način.
Preberite še:
Beseda, s katero noben vaš prepir z možem ne bo več enak
Nam zaupate kakšno simpatično očetovsko vzgojno prigodo pri vas doma?
Ko smo šli poleti skupaj na morje, smo se z Liamom učili plavati. Potem sva morala z Ajdo za en teden v Ljubljano in otroka sta ostala pri dedku in babici.
Seveda sta tudi stara starša želela, da bi Liam čimprej splaval in sta ga spodbujala. On pa je rekel, da se je odločil, da bo splaval brez rokavčkov, ko prideva midva nazaj.
V petek zvečer se tako vrneva nazaj na morje, Ajda gre z Liamom na plažo, prideta nazaj in nam pove, da Liam plava brez rokavčkov. Stara starša vpraša, koliko časa je že tako. Pa ji odvrneta, da je bilo to prvič in da je čakal da prideva nazaj! Po domače – preprosto se je tako odločil. Midva pa sva bila na to seveda ponosna do neba.
Preberite še:
Kako se izogniti vzgojnim napakam naših staršev
Preberite še:
Janez z ženo tekmuje, kdo bo obesil perilo ali previl dojenčka
Preberite še:
“Nesposobni” očetje v filmih