“So tudi dnevi, ko ne čutim Božje bližine. Nočem dajati vtisa, da je vse v mojem življenju popolno”

“Mladi potrebujemo neko skupnost, da nas takrat, ko malce ‘zabremzamo’, potegne naprej”

Skavtinja, študentka predšolske vzgoje, glasbenica in nekdanja animatorka na oratorijih. To je le nekaj področij, na katerih Brigita Pintar iz župnije Dol pri Ljubljani daje na razpolago svoje talente.

Od nekdaj jo je veselilo delo z otroki, zato njena odločitev za izbiro študija predšolske vzgoje ni nastala po naključju. Trenutno piše diplomsko nalogo, hkrati pa kot študentka dela v varstvu otrok na kmetiji. Čeprav je delo marsikdaj naporno, ji prinaša tudi veliko lepega. Pri otrocih ji je posebej všeč, da je z njimi lahko prisotna v vsakem trenutku. “Oni ne razmišljajo za nazaj ne za naprej, izrazijo, kaj čutijo. Ves čas se učim od njih. Svoje nagajive malčke imam res rada.”

Preberite še:
Starši ji pravijo, da je oratorijski teden za njihove otroke najboljši

Med študijsko izmenjavo na Portugalskem je imela priložnost izkusiti bivanje v tujini. Spoznala je, koliko ji pomeni, da ima ob sebi družino. “Tam sva bili skupaj s sošolko. Na vsake toliko sem bila bolna. Spoznaš, kako vzameš za samoumevno, da nekdo skrbi zate.” Velikokrat se je udeležila tamkajšnje maše. “Sicer sem samo sedela med ljudmi, ker nisem veliko razumela. A je bilo zelo doživeto. Imela sem poseben nedeljski ritual, ki je pred odhodom k maši vključeval tudi poslušanje oddaje Ritem srca v arhivu Radia Ognjišče, kar mi je zelo polepšalo nedeljska jutra.”

Preberite še:
Bogastvo, ki ga skavtstvo daje mladim

“Skavti so eden od načinov, kako razvijam stik z Bogom”

V drugem letniku srednje šole jo je pot ponovno pripeljala k skavtom, kjer lahko med drugim še bolj razvija svoj pedagoški poklic. “Nekaj časa sem k njim hodila že kot volčič, a mi ni bilo všeč, zato sem nehala. V drugem letniku sem pogrešala družbo. Ko so skavti v naši župniji vabili k vpisu nove člane, sem zbrala pogum in se pridružila klanovcem.” Najboljši del skavtov ji predstavljajo potovalni tabori in neformalna srečanja.

Ritmična Panda je zdaj tretje leto skavtska voditeljica. “Skavti lahko spremenimo svet na bolje predvsem s spoštljivim odnosom do sebe, narave in do drugih. To se mi zdi za odraščajoče ljudi zelo zdravo okolje. Pomembno se mi zdi otrokom pokazati, da so tudi oni del stvarstva in skrbijo za naravo. Z majhnimi dejanji poskušamo spremeniti svet, kolikor je v naši moči.”

Preberite še:
Predana skavtinja in prostovoljka: “Neosrečujoče je vse gledati na ravni dobička in izgube”

Ne le razdajanje, potreben je tudi počitek

Ne moremo mimo vprašanja, kako je obdobje koronavirusa spremenilo njeno dojemanje časa. Brigita je bila od nekdaj vključena v raznolike dejavnosti, kar jo je marsikdaj privedlo do prevelike obremenjenosti. “Od nekdaj sem bila ves čas v pogonu. Trenirala sem ples, hkrati sem se pridružila skavtom, pa petje v skupini TeDeum … Kar naenkrat sem imela zraven še nešteto drugih stvari. Ko je nastopil čas korone, je bil to zame neke vrste šok, saj so odpadle vse moje aktivnosti.”

“Čeprav mi je bilo na začetku težko, sem čez čas ugotovila, da pravzaprav potrebujem tudi počitek in čas zase. Zame se je v tem času začel NOVI SVET. Zelo sem se povezala s sestro Veroniko. Ugotovila sem, da se imam lahko lepo tudi sama s seboj in z Bogom. Rada sem z ljudmi in se družim, ampak potrebujem tudi tišino. Trudim se bolj zavestno določati, kaj je moja prioriteta.” Prosti čas rada preživlja v naravi.

Preberite še:
Andrejina najtežja preizkušnja je bila izgorelost. “Naučila sem se reči ne”

Drugo leto zapored na Ritmu srca

Ljubezen do glasbe so Brigiti privzgojili starši, ki so se spoznali pri pevskem zboru. Že kot majhna deklica je prepevala v otroškem pevskem zborčku, sledil je mladinski pevski zbor TeDedeum, sedaj poje v vokalni skupini Anima. Velik del njenega življenja predstavlja poslušanje sodobne krščanske glasbe. Poleg molitve ob njej najbolj občuti Božjo bližino.

Ne bom rekla, da vsak trenutek občutim Boga. So tudi dnevi, ko ne čutim Božje bližine. Nočem dajati vtisa, da je vse v mojem življenju popolno, saj smo vendar samo ljudje.

Preberite še:
“Tudi prva človeka sta bila gola, zakaj bi se torej sramovali svojih teles?”

Pesem Novi svet, s katero bo drugo leto zapored nastopila na letošnjem Ritmu srca, se dotika tudi trenutne situacije. Želela je, da ima pozitivno konotacijo. “Spremembe so stalnica življenja. Koronačas je definitivno obdobje, ko sem sama začela drugače gledati na stvari, nase. Želim sporočiti, da je od nas odvisno, kaj bomo iz tega svojega novega sveta naredili. Veliko lažje pa nam bo, če bomo sprejeli Boga in z njim odšli naprej, kot pravi moja pesem.

Čeprav si morda predstavljate, da je naslov pika na i pri dolgotrajnem procesu nastajanja pesmi, pri skladbi Novi svet ni bilo tako. “Damjan (Pančur, op. a.) mi je naročil, naj se spomnim naslova, s pomočjo katerega, bomo napisali besedilo, bodisi sami ali nekdo drug. To je bilo v času pomladanske karantene, ko smo bili doma. Želela sem, da pesem govori o trenutnih razmerah in nastal je naslov Novi svet. Zamisel je v verze prelil Igor Pirkovič, avtor besedila skladbe Vidiš me (pesem, s katero je nastopila na lanskem Ritmu srca, op. a), glasba in aranžma  pa sta delo Damjana Pančurja.”

Brigita je prepričana, da je med mladimi veliko talentiranih glasbenikov. Spodbuja jih, da se opogumijo in prijavijo na prihodnje podobne festivale.

Preberite še:
Od materinskega doma do mikrofona: “Hvaležen za vse dobre ljudi”

https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/2501711986720245

O tem, zakaj mladi ne vidijo smisla, da bi ostajali dejavni v Cerkvi, razmišlja: “Govorila sem z veliko mladimi, ki so rekli, da ne bi šli k maši, če ne bi hodili k skavtom. Mladi potrebujemo neko skupnost, da nas takrat, ko malce ‘zabremzamo’, potegne naprej. Skupnost, kjer imaš ljudi, ki jim zaupaš in te razumejo. Mogoče bi tudi starejše generacije morale sprejeti, da imamo mladi drugačen način izražanja vere, kar se opazi že pri sprejemanju duhovno-ritmične glasbe.”

Preberite še:
“Kar zaboli me, ko slišim kritiko čez mladino, ki se po birmi odvrne od vere”

Izziv življenja samskosti

Pri svojih 23-letih še ni srečala tistega pravega. “Vedno sem čutila, da moram spoznati samo sebe, si odgovoriti na vprašanja, kdo sem in kaj hočem, da bom nekoč lahko v svoje življenje nekoga spustila. Največji izziv samskosti je, da ne polagaš upov v to, da bo nekdo prišel v tvoje življenje in rešil tvoj svet.”

Meni, da je na življenjskega sopotnika treba “čakati” aktivno. “Ni način, da čakam in s svojim življenjem nič ne naredim. Biti z nekom je samo del mojega življenja. Vse ostalo ni odvisno samo od tega. Marsikaj se s partnerjem seveda spremeni, ampak nočem živeti v čakanju, da bo prišel. Kaj pa, če to ni moja pot, če bom recimo šla v misijone ali kaj drugega? Zato zame polno živeti pomeni, da živim trenutek, v katerem sem, z ljudmi, ki so ob meni, in počnem tisto, kar je potrebno in kar me veseli (delam z otroki, pojem, plešem, preživljam čas s prijatelji, sem v naravi, …).”

 

Preberite še:
“Nisem zabavljač, sem pa navduševalec. Ne prepričujem, raje navdušujem”

Preberite še:
“Bil bi greh, da ne bi izkoristila svojega talenta, ampak glavna je zame družina”

Preberite še:
To znano zdravilo karmeličanov vam bo pomagalo proti kašlju