Kje je moje mesto?
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“Vsak ima svoje poslanstvo, ki naj bi ga izpolnil,” je bil prepričan kanadski duhovnik in psiholog Jean Monbourquette (1933–2011). Tej temi je posvetil delo A chacun sa mission (Vsakemu svoje poslanstvo). V njem med drugim odgovarja na vprašanje: Kako prepoznati svoj klic? Kako najti svoje edinstveno mesto pod soncem?
Spodnji odgovori so zbrani iz daljšega pogovora z Monbourquettom.
Imaš poslanstvo
Vsak nosi v sebi usmeritev, po kateri se njegove človeške zmožnosti najbolj uresničijo – v dobro skupnosti. Kaže se kot nekakšen notranji klic, ki ga je treba najti na dnu sebe. Prepoznati ga je mogoče v idealu, za katerim stremiš, cilju, ki ga hočeš doseči, globokem hrepenenju, navdušenju za neko dejavnost …
Preberite še:
Trije nasveti znanega misijonarja o tem, kako najti svoje poslanstvo
Postani, kar si
Božja volja ne more biti v nasprotju z globokim človekovim hrepenenjem, saj je to pravzaprav njegovo hrepenenje v nas. Mladi so navdušeni, ko spoznajo, da jih Bog kliče, naj postanejo to, kar zares so, in da ima vsak edinstveno mesto v stvarstvu.
Poslanstvo za druge
Obstaja eno samo resnično poslanstvo: ljubezen. Poslanstvo ne pomeni samo klica k uresničenju samega sebe, ampak k uresničenju sebe za druge. Vsakokrat, ko nekdo razvije svoje talente in svojo enkratnost, postane sostvarnik in sodelavec stvarjenja. Obogati svet. Izrek “Nihče ni nenadomestljiv” je treba zamenjati z izrekom “Vsak je nenadomestljiv”.
Naj te ne bo strah soočenja s seboj
Mlad človek, ki je po letih sicer odrasel, a še ni zares zaživel odraslosti, človek v srednjih letih, starši, ki so jim zdoma odšli vsi otroci, nekdo, ki se je ravnokar upokojil ali pa se je znašel brez službe, ostareli, ki se približuje koncu življenja – vse to so življenjski položaji, v katerih se sprašujemo o svojem mestu in smislu bivanja. Pogumno soočenje s takšnimi vprašanji pomaga storiti korak naprej.
Preberite še:
Po nesreči se je počutil kot telefon na mizi. Zdaj jo jemlje kot poslanstvo
Poslanstvo se pogosto rodi iz rane
Žena, ki je žrtev moževega nasilja, na primer ustanovi hišo za pretepene matere, paraplegik zbira sredstva za druge prizadete … Preizkušeni najbolj znajo pomagati drugim, ker vedo, kako “udomačiti” bolečino, hkrati pa poznajo pot ozdravljenja.
Zberi pogum
Za to, da slediš lastnemu klicu, je vedno potreben pogum. Včasih tudi za to, da rečeš “ne” predstavam, ki jih imajo drugi o tebi. Kadar zanemarjaš svoj globoki jaz, da bi ugajal drugim, to lahko pusti posledice: povečuje se nezadovoljstvo s samim seboj, vse do očitkov in zamer sebi.
Veselje
Znamenja, da si na pravi poti, so: globoko zadovoljstvo, navdušenje, ki traja, notranji mir. In vtis lastne izpolnjenosti. “Končno sem našla svoj prostor pod soncem!” je vzkliknila udeleženka izobraževanja o poslanstvu. “Nisem več nevoščljiva!” Rodovitnost v lastnem poslanstvu dobro vpliva tudi na druge, čeprav morda povsem nevidno.
Prepoznati prioritete
Mati treh otrok, umetnica, je zaupala: “Rojena sem za slikanje.” Monbourquette ji je svetoval, naj v polnosti zaživi poklicanost materinstva, hkrati pa naj si nekaj časa prihrani za slikanje. Dajanje prednosti materinstvu je namreč vprašanje ljubezni. Ko so otroci zrasli, je spet posegla po čopiču; njene slike so dobile novo globino, ki je bila sad njene žrtve.
Preberite še:
Verjela je v svoje sanje in tako ima danes čisto “svoj” vrtec
Iskati Božjo voljo
Bog ni dobrodušen, senilen starec, ampak dinamičen Bog, ki nas kliče, njegova ljubeča volja pa se izraža tudi prek naših talentov, zmožnosti, uresničevanja, globokega hrepenenja, želje po svobodi. Njegovo voljo izpolniš, ko uresničiš svoj klic.
Svojo poklicanost lahko tudi zgrešiš
To se lahko zgodi iz več razlogov. Nekdo jo je lahko zavestno prezrl ali potlačil, nekdo drug ni imel gmotnih ali duhovnih možnosti. Med razlogi so lahko tudi bolezen, zaposlenost z družinskimi obveznostmi, osamljenost … Morda se je kdo zadovoljil s kompromisom ali pa je poslanstvo preprosto opustil ali ga zavrnil.
Neuspeh se lahko zgodi vsakomur …
Tudi nekdo, ki je našel svojo poklicanost in se v njej dobro počuti, jo lahko opusti. Krhki smo. Nihče ne more reči: “Tukaj sem in tukaj bom tudi ostal.” Nekateri odkrijejo poslanstvo prav v neuspehu … in zaradi neuspeha rastejo v ljubezni. Prerok Jona je tiste vrste upornik, ki je vse storil, da bi se odtegnil Božjemu klicu. Toda po številnih peripetijah se je znašel prav tam, kamor mu je Bog naročil, naj gre – v Ninivah.
… a Bog vse obrne v dobro
Bog izkoristi vse – naše neuspehe, izmikanja, zavračanje – da bi nas spet utiril v našo smer, da bi nas obrnil k sebi in ta odstopanja preoblikoval v milosti v naši zgodovini odrešenja. “Vse je milost,” je dejala sv. Terezija iz Lisieuxa. Sprejeti poslanstvo namreč pomeni storiti dejanje, ki postane del zgodovine odrešenja. Zadnjo besedo v našem poslanstvu ima namreč Jezus, ki je v svojem poslanstvu odrešenja šel skozi križ in vstajenje. On je usmiljenje samo. Zato je mogoče govoriti o zapravljenem poslanstvu, nikoli pa o izgubljenem življenju.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 69, številka 34.
Preberite še:
Dame iz medijev, ki svoje poslanstvo jemljejo zelo zares
Preberite še:
“Gospod, prevzemi nadzor nad mojim življenjem.” Nato so se jima začeli dogajati čudeži
Preberite še:
V času, ko sem bil v bolnišnici, sem počasi spoznaval svojo (ne)moč