“Hvala, da si se pojavil v mojem življenju, spremenil si ga. Tistega dne, ko sem te našla, je moja vera postala močnejša. Bog nas je sem poslal z nekim ciljem,” Azita čustveno pove ob pogledu na moškega. Oglejte si ganljiv video
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Maja leta 1998 je Azita Milanian zavrnila prijateljico, ki jo je povabila na tečaj salse. Še sama ne ve, zakaj, toda tistega večera se je odločila, da bo raje tekla na bližnji hrib s svojima labradorcema. Svoj avto je parkirala eno ulico prej, kot je to navadno storila zadnjih osem let. Oblekla je srajco z geslom, ki nagovarja k pomoči sirotam. Splet okoliščin, ki jo še danes utrjuje v prepričanju, da v življenju ni naključij.
Preberite še:
Poštar odkril nenavaden paket in rešil življenje novorojenčku
Azita in deček, ki je bil živ zakopan
Vrsto let je molila, da bi ji Bog povedal, kaj lahko stori za zapuščene otroke, katerih usoda jo je vedno vznemirjala. Udejstvovala se je na področju dobrodelnosti, organizirala je nabirke za osirotele otroke, toda kljub temu je čutila, da bi lahko storila še več. Danes pravi: “Pazi, za kaj moliš, Bog bo resnično uslišal tvoje prošnje.”
Tistega večera je nekaj pritegnilo pozornost njenih psov. Zmedeno sta se ustavila ob grmičevju in se nista odzvala na klice svoje skrbnice. Azita ju je zato zaprla v avto in se – čeprav se je želela kar najhitreje vrniti domov – vrnila na mesto, kjer sta bila psa nemirna. Iz zemlje so molele drobne nožice. Slišati je tudi tiho cviljenje.
Preberite še:
Pogumni policist, ki je preprečil samomor
Deček ni bil videti starejši od treh ur. Zavit je bil v modro brisačo, položen v plitvo vdolbino in prekrit z zemljo. Iz njegovega trebuha se je vila popkovina. Azita je nemudoma očistila njegova usta in nos in poklicala pomoč, toda zveza je bila nekajkrat prekinjena. Hitro je stekla do ceste in ustavila avto, ki je pripeljal mimo. Voznika je prosila, naj obvesti pristojne službe.
Med čakanjem na reševalce je poskušala pomiriti fantka. Objemala ga je in ponavljala: “Ne umri, prosim. Jaz te ne bom nikoli zapustila. Rada te imam.” Nekaj dni pozneje se je za LA Times spominjala: “Zgrabil je moje zapestje in nehal jokati. To je bilo zelo čustveno. Kakšen človek lahko stori kaj takega? Popkovina mu je še vedno visela iz trebuha.”
Preberite še:
Bogoslovec, ki je otroka rešil pred splavom
Otroka so odpeljali v bolnišnico, kjer si je hitro opomogel, kar je tedanji vodja oddelka za neonatologijo bolnišnice Huntington Memorial označil za čudež. Mediji so ga – po bolnišničnem osebju – poimenovali baby Christian, Američani, ki jih je dečkova zgodba ganila, pa so za dečka začeli pošiljati igrače, oblačila in denar.
Azita je želela postati njegova skrbnica, toda zavedala se je, da bi to lahko bilo nevarno. Vsak, ki bi prebral časopis s člankom na to temo ali si ogledal televizijski program, v katerem so jo gostili, bi dobro vedel, kje najti dečka.
V nekaj mesecih so dečka posvojili. Azita je z njim izgubila stik. Na začetku se je borila in ga skušala pridobiti, toda po nekaj zavrnitvah je odnehala. Domnevala je, da fantek ne ve, kakšni so bili prvi dnevi njegovega življenja. Imela je prav. Kljub vsemu pa je bila prepričana, da ga bo nekoč našla.
Celotna zgodba jo je spodbudila, da je ustanovila dobrodelno organizacijo Children on One Planet (Otroci na enem panetu), ki nudi pomoč sirotam po vsem svetu.
Preberite še:
V družino sprejela svojih šest nečakov, ki so v nesreči izgubili starše
Azita in baby Christian – 20 let pozneje
O tem, kaj se mu je zgodilo, je Matthew Christian Whitaker izvedel leta 2017. “Moja krstna botra je med vožnjo začela pogovor: ‘Ali ti je kdo povedal pravo zgodbo o tem, kako so te našli?’. Odvrnil sem da ne, da je bila zame to vedno skrivnost. Potem mi je vse povedala,” se spominja. Kot dodaja, ne goji nobenih zamer do osebe, ki ga je zavrgla. “To je bila njihova najboljša ideja – pustiti me tam – zato hvala.”
“Ta dan so se izpolnile moje sanje. Nanj sem čakala 20 let. Je natančno tak, kot sem si ga predstavljala. Ugibala sem, kakšne postave si, dobesedno vse. Hvala, da si se pojavil v mojem življenju, spremenil si ga,” pa je 20 let pozneje ob njunem srečanju dejala njegova najditeljica Azita.
Poglejte, kako je izgledalo njuno srečanje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
“Odnosi pogosto niso samo prostor vzhičenosti, ampak tudi sad trdega in nič kaj privlačnega dela”
Preberite še:
3 pomembni koraki v trenutku, ko ima vaš otrok izbruh jeze
Preberite še:
Post tudi med letom? V čem je razlika med postom in stradanjem?