12. februarja 1900 je blaženi Charles de Foucauld iz Nazareta, kjer je živel kot puščavnik, svoji mlajši sestri Marie de Blic – Mimi, ki ji je po le nekaj urah življenja umrl sin Régis, napisal pismo tolažbe
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“Biti mati nebeščanu, kakšna čast in sreča!” svoji sestri zatrjuje Charles de Foucauld, ki ga bo papež Frančišek v kratkem razglasil za svetnika. Besede, ki lahko potolažijo vse mamice, ki so šle skozi to bolečo preizkušnjo.
Preberite še:
Knjiga tolažbe za vse starše z izkušnjo splava
Draga Mimi,
ravnokar sem prejel sporočilo, ki si ga poslala včeraj. Kako te je moralo zaboleti ob smrti tega otroka in tudi mene je bolelo ob misli na tvojo bolečino, hkrati pa ti moram priznati, da občutim globoko občudovanje in nekako sem prevzet od hvaležnosti, ko pomislim, kako si ti, moja sestrica, uboga popotnica in romarica na zemlji hkrati tudi že mati svetnika. Da je otrok, ki si mu dala življenje, zdaj na tem lepem nebu, kamor si vsi tako želimo in po katerem vzdihujemo …
V hipu je postal starejši brat svojim bratom in sestri, starejši od svojih staršev, starejši od vseh umrljivih. Koliko več modrosti ima od najmodrejših! Vse, kar vidimo kot v uganki, on vidi jasno. Vse, česar si želimo mi, on uživa. Cilj, ki ga s tako težavo zasledujemo, za katerega mislimo, da bi imeli kar preveč sreče, če bi ga dosegli po dolgem življenju, polnem bojev in trpljenja, je on dosegel že v prvih korakih. Drugi tvoji otroci se prebijajo k tej nebeški domovini z upanjem, da jo nekoč dosežejo, a hkrati o tem nimajo nobene gotovosti in bi iz nje lahko bili tudi za vedno izključeni. Oni bodo vanjo prišli samo po mnogih bolečinah in bojih v tem življenju ter nato morda še po dolgih vicah. On, ta dragi angelček, zaščitnik tvoje družine pa je z enim zamahom krilca poletel k domovini in za vekomaj uživa ob pogledu na Boga, na Jezusa, na sveto Devico Marijo, svetega Jožefa in neskončno srečo izbrancev.
Kako te mora imeti rad! Tvoji ostali otroci in ti boste odslej imeli v nebesih najnežnejšega zavetnika. Kakšna moč, imeti svetnika v družini! Biti mati nebeščana, kakšna čast in sreča! Še enkrat ti povem, ko mislim na to, me prevzame občudovanje. Mamo svetega Frančiška so imeli za blaženo, ker je še za časa življenja prisostvovala razglasitvi svojega sina za svetnika. Ti si tisočkrat srečnejša! Enako gotovo kot ona veš, da je tvoj sin svetnik v nebesih. Kako ti je za to hvaležen! Svojim drugim otrokom si z življenjem dala upanje na nebeško srečo, hkrati pa stanje, ki je podvrženo marsikateremu trpljenju. Njemu pa si že od prvega trenutka darovala resničnost nebeške sreče, brez negotovosti, brez čakanja, brez vsakršne primesi bolečine.
Draga moja, ne bodi žalostna, ampak raje s presveto Devico ponovi: “Velike reči mi je storil Gospod, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.” Resnično, blažena si, ker si mati svetnika, ker tisti, ki si ga nosila, že zdaj blesti v večni slavi.
Br. Charles
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
10 zapovedi številčne in srečne družine
Preberite še:
Ajda je dvakrat prebolela raka. “Rak me ne definira, iz te izkušnje pa lahko nekaj naredim”
Preberite še:
5 pozitivnih “korona” sprememb, ki bi jih morali ohraniti tudi po koncu epidemije