Papež Frančišek je po izobrazbi profesor književnosti. Za angleški katoliški tednik The Tablet je navedel dokaj izčrpen seznam branja
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Aprila je tednik The Tablet objavil obširen pogovor s papežem, v katerem navaja veliko literarnih del. Bolj kot za ponazoritev, knjige, ki jih papež našteva, oplajajo njegovo misel. Za nekdanjega profesorja književnosti so nekatere knjige lahko kompas v “neurju” današnje krize. Katere knjige nam torej priporoča papež Frančišek?
Preberite še:
10 katoliških knjig, ki jih morate prebrati
Alessandro Manzoni: Zaročenca (1827)
Italijanski pisatelj Alessandro Manzoni je eden najljubših pisateljev papeža Frančiška. Pravijo, da ima njegovo najboljše delo Zaročenca mesto med knjigami, ki jih ima papež na svoji nočni omarici.
Aktualnost tega dela je skoraj neverjetna, saj se dogaja v Milanu leta 1630, sredi epidemije kuge. Ko mladi par skuša živeti svojo ljubezen, se prek preizkušnje kuge razkrivajo številne osebe, tako v dobrem kot v slabem. Manzoni opisuje stranpoti mlačnega in strahopetnega župnika Don Abbondia, pa tudi pogum svetega škofa lombardske prestolnice kardinala Borromea in bratov kapucinov, ki so se popolnoma posvetili bolnim v lazaretu, kjer so okužene ločevali od drugih prebivalcev in kjer so ljudje umirali strahotne smrti.
Papežu Frančišku kardinal Federigo Borromeo (ki je bil resnična oseba) predstavlja junaka Milana v času kuge. Ob tem spomni, kako se v nekem poglavju kardinal odpravil v sosednjo vas, vendar zaradi varnosti z zaprtimi okni. “In to ne deluje,” priznava papež, saj “Božje ljudstvo svojega pastirja potrebuje in želi ob sebi, ne da se ta pretirano ščiti”. Duhovnik se mora v takšni situaciji žrtvovati, kakor so se kapucini, ki so ljudem ostali blizu.
Preberite še:
Knjigi, ki vam bosta pomagali, da boste na življenje začeli gledati z Božje perspektive
Preberite še:
5 razlogov, zakaj bi morali začeti brati duhovno literaturo
Vergil: Eneida (29–19 pr. Kr.)
“V tem času,” pravi papež Frančišek, “morajo kristjani ustvarjalno odpirati nova obzorja, odpirati okna, tako da se odprejo presežnemu in Bogu ter hkrati ljudem.” Nekateri verzi iz Eneide, te velike epske pesnitve latinskega pesnika Vergila, lahko prinesejo tolažbo.
Zgodba govori o tem, kako mora Enej zapustiti svojo rodno Trojo, ki so jo osvojili Grki, o čemer piše Homer v Iliadi. Med begom ga s sopotniki večkrat napadejo sovražniki. Da bi svoje tovariše opogumil, jim vodja reče: “Pogum! Preženite strah, ki vas obdaja; nekega dne vam bo to prijeten spomin!” Enejeva legenda dejansko pripoveduje o tem, kako se je nazadnje ustalil na mirnem podeželju v Laciju in tam “obnovil trojansko kraljestvo”, ki je pozneje postalo mesto Rim.
Preberite še:
Ta neverjetno drobcena knjiga iz srednjega veka vas bo navdušila
Papež Frančišek meni, da je Enejev nasvet ta, “da se ne smemo predati, temveč moramo imeti pred očmi boljše čase, ko nam bo spomin na to, kar je zdaj, lahko v pomoč in oporo”. Vergil nas torej po papeževem mnenju pripravlja na to, kar prihaja po pandemiji koronavirusa: “Ponovno moramo obuditi naš spomin, kajti ta nam bo v pomoč. To ni prva nadloga, ki jo pozna človeštvo; druge so postale zgolj anekdote. Spomniti se moramo svojih korenin in tradicije.” Že pred več kot 2000 leti je ta pesnitev opominjala, da “spomin lahko prinese spreobrnjenje”.
Preberite še:
Za vse, ki si želite več brati, a “nimate časa”
Fjodor M. dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma (1860–1862)
Epidemija koronavirusa kristjanov ne sme odvračati od najšibkejših, zlasti revnih, pojasnjuje papež Frančišek. “Revni so skriti, ker je revščina sramežljiva.” A ukrepi omejevanja tega ne smejo poglobiti. Papež vztraja, da se moramo potruditi, da jo vidimo in zaznamo: “Zdaj je čas, da stopimo v tajnost,” s čimer se sklicuje na roman Dostojevskega Zapiski iz mrtvega doma. Na podlagi lastne izkušnje avtor opisuje življenje moža, ki ga zaprejo zaradi umora svoje žene. V zaporu doživi pekel. V nekem prizoru uslužbenci jetniške bolnišnice o zapornikih govorijo kot o stvareh. Vendar Frančišek poudari, da eden izmed njih, ko vidi, kako delajo z umirajočim, vzklikne: “Dovolj! Tudi on je imel mamo!”
Pred revščino, ki se nam vsem razgalja po ulicah, si moramo danes večkrat reči naslednje: “Ta ubožec je imel mamo, ki ga je ljubeče vzgojila. Ne vemo, kaj se mu je pripetilo pozneje v življenju, vendar je bil ljubljen,” pravi papež.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Prejela sva globok mir, notranje veselje, da je Rožle res pri Bogu, da je srečen v nebesih”
Preberite še:
6 pomembnih nasvetov za vse, ki so ali bodo prvič postale mamice
Preberite še:
Naredite konec prepirom v vaši zvezi