Na čem temelji pedagogika Marie Montessori iz leta 1907?
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Montessori pedagogika je že kar nekaj časa prisotna tudi v Sloveniji in vse več staršev se odloča, da bodo svoje otroke vključili v vrtec ali šolo montessori.
Številni starši menijo, da vzgojni pristop montessori spodbuja ustvarjalnost in koristi otrokom, saj ponuja edinstvene metode poučevanja, ki otrokom omogočajo večji nazor nad njihovim učenjem.
Preberite še:
Preveč ljubeči starši. Je to sploh mogoče?
Radikalne ideje postale priljubljena vzgojna metoda
To priljubljeno metodo je že leta 1907 razvila Maria Montessori, ki je v prakso uvedla kar nekaj radikalnih idej za tisti čas: opazujte, v čem otroci uživajo in kaj pomaga njihovemu splošnemu razvoju. Vsakemu posameznemu otroku dajte svobodo (v okviru določenih meja), da se bo učil s svojim tempom. Ne obravnavajte vseh otrok enako.
Na podlagi teh idej se je razvilo kar nekaj metod, ki jih pedagogika montessori sicer navdihuje, vendar pa ne sledijo nujno rutinam, materialom in disciplini, ki jo je začrtala Montessorijeva.
Kako so lahko starši prepričani, da izobraževalna ustanova resnično sledi pedagogiki montessori?
- Profesorji in vzgojitelji morajo imeti zaključeno posebno izobraževanje, šola ali vrtec pa morata biti vpisana v združenje montessori v posamezni državi. Za Slovenijo lahko šole in vrtce montessori najdete tukaj.
- Otroci so razdeljeni v starostne skupine: 0–3, 3–6, 6–9 itd.
- Urnik: triurni blok z neprekinjenim delom. V tem času učenci usmerjajo svoje delo v svojem tempu, bodisi sami bodisi z vrstniki. Učitelji pa poučujejo individualno ali v manjših skupinah.
Preberite še:
Otroci morajo biti v učilnici veseli, ne popolni
Preberite še:
Želite, da bi bil vaš otrok bolj samostojen? Preizkusite te štiri nasvete
Miti o pedagogiki montessori
V tem času pa se je razvilo tudi kar nekaj mitov, ki se o pedagogiki montessori širijo v javnosti.
Mit št. 1: Montessori pomeni, da otrok dela, kar hoče.
Otrok je svoboden pri izbiri v skrbno pripravljenem okolju, dela samostojno in s svojim tempom. Odrasel ni tisti, ki dela namesto otroka, ampak spodbuja otroka, da sam razvija svoje potenciale, navajajo na Montessori inštitutu.
Mit št. 2: Z metodo montessori se otrok nauči prej.
Že Maria je dejala: “Ne sledite meni, ampak sledite otroku.” Izobraževanje je odvisno od otrokovih interesov in sposobnosti, ne od zgodnje spodbude k učenju.
Mit št. 3: Montessori ustvarja genije.
Nekateri verjamejo, da bodo otroci pametnejši, že samo če bodo sledili tej vzgojni metodi. A še zdaleč ni tako. V okviru te metode se poskušajo prilagoditi otrokovemu razvoju, kar pa ne pomeni, da bodo vsi otroci imeli visoke zmogljivosti. Cilj je, da otrok iz sebe potegne vse svoje potenciale.
Mit št. 4: Disciplina pri metodi montessori ni pomembna.
Pri montessori vzgoji je edina prava in resnična disciplina samodisciplina, ki izhaja iz otroka samega in pri tem ne potrebuje zunanje avtoritete, da se mu vsiljuje. Takšno disciplino pa lahko dosežemo le v svobodnem okolju. Svoboda in disciplina sta dve plati istega kovanca.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
“Nikoli nihče ne bi smel napovedati, kaj bo z otrokom, ker ne more”
Preberite še:
Zakaj so zasebne osnovne šole vse bolj priljubljene
Preberite še:
“Praktične izkušnje dela dajo otroku zdravo samozavest”