Molitev po obhajilu, ko nas muči depresija

Prosimo Boga, naj ogreje naše srce z ognjem svoje ljubezni

Pride obdobje v življenju, ko obiskujemo sveto mašo in prejemamo sveto obhajilo, pa kljub temu čutimo, kako nas grabijo kremplji depresije. V teh trenutkih se naša srca zaprejo Božji ljubezni in zelo težko ga spustimo v svoje življenje.

Ko se znajdemo v takšnem stanju, moramo glasno zaklicati Bogu in mu dopustiti, da skozi drobno režo vstopi v naše srce, da bi ga lahko znova vnel s svojo ljubeznijo.

Preberite še:
8 simptomov depresije: bodite pozorni nase in na svoje bližnje

Mary Loyola v svoji knjigi z naslovom Welcome! Holy Communion (Dobrodošlo, sveto obhajilo!, op. prev.) v molitvi zelo natančno opisuje te občutke: molitev naj bi izgovarjali po prejemu svetega obhajila, takrat ko imamo Jezusa v sebi, On pa trka na vrata našega srca.

Tu te imam, objemam te s svojim drobnim srcem, o neskončni, brezmejni Bog! Jaz, ubog in šibak, nosim tebe, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari … Olajšaj mi prosim pogovor s teboj. V veselju, v težavah ali v negotovosti naj bo moja prva misel vedno namenjena tebi in iskanju tvojega nasveta.

Moje srce, o Bog, je hladno in sebično. Takšen je bil tudi svet, ko si vstopil vanj. Toda kakšno spremembo je povzročil tvoj prihod! Ne naenkrat, ampak postopoma se je zgodila čudovita sprememba. Zanetil si jo s svojo vseobjemajočo ljubeznijo do Boga in človeka. In plamen se je razširil, še vedno se širi, in vsi, ki smo tvoji, smo poklicani, da ga vzdržujemo in širimo. Toda če želimo ogreti druga srca, morajo naša nenehno goreti. Ogrej moje srce, o Bog, tako da se ga dotakneš s svojim srcem!

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Preberite še:
Eno je res obrabljeno, v drugem pa je plonk listek. Kaj je to?

Preberite še:
Video fanta, ki prepeva svojemu bratcu z Downovim sindromom, obnorel splet

Preberite še:
“Kljub številnim preizkušnjam nisem nikoli odnehala”