Vezi Alojzija Šuštarja, ki jih je imel v tujini, so bile za slovensko osamosvojitev zelo pomembne
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Alojzij Šuštar (1920–2007) je bil ljubljanski nadškof in metropolit kar 17 let, med letoma 1980 in 1997. Za nadškofa ga je imenoval papež Janez Pavel II. V tem času si je nadškof Šuštar zelo prizadeval za osamosvojitev Slovenije.
Preberite še:
Ko je bilo na Plečnikovem stadionu 120.000 vernikov
Najvišje državno odlikovanje
Ob 10. obletnici osamosvojitve je nadškof Šuštar prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi je zapisano, da je “kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države”.
Vodstvo Cerkve s Šuštarjem na čelu si je s svojimi mednarodnimi povezavami na vse načine prizadevalo, da se vojna v Sloveniji konča, da zavladata mir in dialog. Nadvse pomemben je bil Šuštarjev neizmeren trud za čim prejšnje mednarodno priznanje Slovenije. Njegova vloga je podrobno opisana in dokumentirana v knjigi Jerneja Vrtovca z naslovom Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije.
Preberite še:
Slovenec, o katerem je Benedikt XVI. dejal, da je povsem prežet z Bogom
Zaznamoval slovenski prostor
Nadškof Šuštar je s svojim življenjskim poslanstvom odločilno zaznamoval slovenski in evropski prostor na verskem, kulturnem in družbenem področju. V odločilnih in kritičnih trenutkih našega naroda je komuniciral s takratnim papežem in drugimi pomembnimi ljudmi v Evropi in po svetu. Tako je prek znancev in škofov v tujini pozval k priznanju Slovenije, kot tudi prek Slovenske škofovske konference, ko je 25. junija 1991 poslal posebno pismo, v katerem je med drugim zapisal:
“Dejanje osamosvojitve ni uperjeno proti nikomur in naj tudi ne bo. Naš narod se ne osamosvaja zato, da bi prekinil sožitje in sodelovanje z drugimi narodi, temveč zato, da bi bilo to sožitje enakopravno, pravično in trajno. Z drugimi narodi, predvsem s tistimi, s katerimi nas vežejo tesnejše zgodovinske vezi, želimo živeti in sodelovati v miru, medsebojnem razumevanju in spoštovanju.”
Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki
Bil je velik človek
Njegovi sodobniki se ga spominjajo kot strpnega, pogumnega, ponosnega in povezovalnega človeka. Bil je človek z izjemno domovinsko zavestjo, narodno pripadnostjo, velik Slovenec in demokrat. Prav s svojo držo in karizmo je dosegel pomembne cilje za slovenski narod in je tako imel izjemno vlogo v odločilnih trenutkih slovenskega naroda.
Številni so mu zaupali
“Za Cerkev in kristjane ni nikoli iskal posebnega, ampak normalen status. Delal je za to, da bi Cerkev svobodno izvajala svoje poslanstvo. Ljudje, ne samo cerkveni, so mu zaupali. Številni politiki so iskali stik z njim, saj je njegovo mnenje nekaj veljalo,” je o nadškofu Šuštarju zapisal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle.
Preberite še:
Se je slovenski jezik nekdaj govorilo vse do češke Prage?
Nadškof Šuštar je bil zagotovo ena najbolj prepoznavnih osebnosti Slovenije v tujini takratnega časa; dosledno si je prizadeval za spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov – ne glede na njihov svetovni nazor, politično usmeritev ali materialno stanje.
S svojo izjemno domovinsko zavestjo in z veliko predanostjo svojemu duhovniškemu poslanstvu je odločilno vplival na potek dogodkov leta 1991 in se v zgodovino tako več kot upravičeno zapisal kot osamosvojitelj Republike Slovenije.
V fotogaleriji si preberite še nekaj misli nadškofa Šuštarja:
Preberite še:
Božič, kot ga (do)živijo Borut, Mojca in Gregor
Preberite še:
Zakaj božič praznujemo ravno 25. decembra?
Preberite še:
Molitev Janeza Pavla II. k Detetu Jezusu na božični dan