Ločitev postavi družinsko življenje na glavo, zato je pomoč Cerkve v teh trenutkih še posebej pomembna
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Kako se je lahko to zgodilo nama? Kdo mi bo pomagal pri vzgoji otrok? Zakaj se ati ne vrne? Otroci, ki ostanejo brez enega od staršev, prevzemajo krivdo nase in teža bremena zaradi ločitve se še poveča. Ko pridejo v najstniška leta, omagajo in se zaprejo v svoj “brlog”.
Preberite še:
V katero sobo pa vi najraje zahajate, ko razmišljate o svojem zakoncu?
Ločitev je poraz za moža in ženo, a tudi rana, ki se večkrat odpre in boli. V stiski in bolečini se ločeni zaprejo sami vase, zato je toliko bolj dobrodošla skupnost Srce, kjer lahko spregovorijo o težavah, ne da bi bili pri tem ocenjevani, sojeni ali obsojeni, si odkritosrčno delijo osebne izkušnjo življenja, molitve in odnosa z Jezusom Kristusom in z leti zmorejo drug drugemu tudi odpustiti.
Lažno prepričanje
V družbi velja prepričanje, da bo ločitev prinesla samo kratkoročno bolečino, na koncu pa večjo srečo in izpolnitev za vse udeležene. “To je lažno prepričanje, ki ni resnično, ker vemo, da otroci nikoli ne prebolijo ločitve in da ta bolečina vedno ostane, zato je izjemno pomembno, da pomagamo parom, ki so se znašli na robu tega prepada,” je odločen p. Tomaž Mikuš.
Preberite še:
Odpuščam ti, a nimava skupne poti
Razmišlja pa, kako bi lahko pomagali že parom, ki se znajdejo v preizkušnji in vidijo rešitev v ločitvi. “Na svetovnem srečanju družin na Irskem sem srečal voditelje programa duhovnih vaj Retrouvaille (vnovično odkrivanje) za pare, ki so se znašli v osebni stiski in se jim ločitev ponuja kot rešitev problema. Mnogi pari, ki so šli skozi ta proces, se ne ločijo.” Ob tem se moramo tudi zavedati, da se vsakega odnosa ne da rešiti.
“Za slovensko Cerkev vidim izziv, da bi nastale skupine za ločene tudi v bolj odmaknjenih krajih,” je pogled p. Tomaža zazrt v prihodnost. “Upam, da bodo kmalu nastale nove pastoralne spodbude, kako pomagati ločenim. Veliko bomo naredili že s tem, da ne bomo obsojali.”
Preberite še:
Trije načini, kako lahko poročeni starši pomagajo samohranilcem
V soočenju s krivdo
Otroci žalujejo za staršem, ki je odšel, za družino, ki je ni več, čeprav v družini ni bilo idealno. Otrok ima odnos do obeh staršev in žaluje, ko eden odide. “Najbolj pogosta čustva otrok so strah, jeza, osamljenost in žalost,” izpostavi stisko otrok p. Tomaž.
“V akutni fazi ločevanja so starši težko otrokom v čustveno oporo, zato so toliko bolj sami z bolečino. Pomembno je, da otroku bližnje osebe dajo to, česar mu starši ne morejo dati.” Velikokrat se počutijo krivi za ločitev, kar njihovo stisko še poveča.
Preberite še:
Včasih imam občutek, da sem mati samohranilka
Kateheti najprej zaznajo otrokovo bolečino in jezo, spremembo njegovega vedenja ob ločitvi. Koliko lahko pomagajo, pa je odvisno od posameznega kateheta in otrok. V skupnosti Srce organizirajo počitnice za ločene in njihove otroke, to pa je tudi priložnost, da se z njimi srečajo, jim prisluhnejo in so z njimi.
Najučinkovitejše zdravilo
Rana ločitve je zelo globoka in je sama po sebi krik po odpuščanju. Že pred ločitvijo lahko nastane veliko škode zaradi konfliktov in zamer. Odpuščanje je najučinkovitejše zdravilo za ranjeno družino. “Poslanstvo staršev je, da odpustita drug drugemu,” je prepričan p. Tomaž.
Preberite še:
Kakšen je dober zakonec?
V primeru ločitve oba potrebujeta Božjo ljubezen in odpuščanje. Pri ločitvi je do neke mere vsak žrtev in hkrati grešnik. “Problem je, če se zakonec ujame v neodpuščanje in ostane v zameri in obupu. To bo gotovo prenesel tudi na svoje otroke. Namen naših predavanj, srečanj in skupin je pomagati ločenim, da bi prišli do odpuščanja in sprave.”
Otroci so obvarovani marsičesa, če starši ohranijo spoštljiv odnos drug do drugega in vpričo otrok ne kritizirata ali obsojata drugega zakonca, to pa zmoreta, ko je v njunih srcih že sočutje in odpuščanje zakoncu. Otrok je že prej živel v ozračju prepirov in sovraštva, zato je pomembno, da oče in mama prevzameta starševsko odgovornost do otroka in nista sovražna drug do drugega.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 41.
Preberite še:
Nameraval je na zabavo, pristal pa v cerkvi. Od takrat je vse drugače
Preberite še:
8 nasvetov, ki vam bodo v pomoč, če ste v krizi srednjih let
Preberite še:
Ali veste, katera svetnica zna napovedati vreme?