Nov pogled na sedem glavnih grehov … in napuh je izmed vseh najhujši
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Napuh je najhujši greh, ker se v njem skriva popolno nasprotje resničnosti. Zdrava pamet nam narekuje življenje v skladu z resničnostjo. Razumen človek pravi: “Bog je Bog in jaz nisem Bog in ravnati moram temu ustrezno.” Padli in moder človek bo rekel: “Bog je svet in jaz nisem svet in zato me Bog ni vesel. Z Bogom se moram spraviti – to pa zahteva moje sodelovanje, a ni le v moji moči.” Razumen in moder človek pa bo pripravljen prisluhniti Kristusovemu evangeliju.
Preberite še:
Junak, ki je dal življenje v zadoščenje za grehe duhovnikov
“Jaz sam hočem biti Bog!”
Napuh je v sebi bloden, zloben in oster. V svojem bistvu sporoča: “Nočem, da je Bog Bog! Jaz sam hočem biti Bog! Raje bi videl, da bi bil Bog kdorkoli ali karkoli, le Bog sam ne!” Napuh je ošaben – domišljavo si pripisuje ugled, pravice in zasluge nekoga drugega. Božanskost skuša pripisati človeku.
Mistikinja, stigmatikinja, mučenka in karmeličanka, sveta Mariam Baouardy (sestra Marija Križanega Jezusa), napuh takole opisuje: “Oseba, ki je napuhnjena, je kot pšenično zrno, ki ga vržete v vodo: napne se in postane veliko. To zrno vrzite v ogenj: posuši se in zgori. Ponižna duša pa je kot pšenično zrno, ki ga vržete v zemljo: ponikne in se skrije, izgine, umre, a spet oživi v nebesih.”
Preberite še:
Kako se otresti napuha in postati ponižen? Svetniki svetujejo
Ni presenetljivo, da je zdravilo za napuh ponižnost. A najprej si oglejmo, kako zelo škodljiv je napuh – zaradi napuha zavračamo sebe s svojimi lastnostmi in omejenostmi, zavračamo pa tudi Boga, ki je absoluten in najvišji.
Napuh zavrača človeško naravo
Kardinal Sarah je v nedavnem intervjuju dejal, da “celotna zahodna civilizacija razpada”. V 4. stoletju so barbari, ki so zavzeli Rim, prišli od zunaj, zdaj pa so barbari med nami. “To so tisti, ki zavračajo svojo človeško naravo, ki se sramujejo tega, da so omejena bitja, ki se imajo za počelo sveta brez očetov in brez dediščine.”
Kardinal razloži, da so ti uporniki, ki zavračajo človeško mrežo odvisnosti, dediščine in sinovstva, obsojeni na življenje v “neprikriti džungli tekmovalnosti” v “samozadostni ekonomiji”.
Preberite še:
Izpraševanje vesti: kaj je to in zakaj je tako pomembno?
Smo ustvarjena bitja
Zavračanje “odvisnosti, dediščine in sinovstva” je nedvoumno znamenje napuha. Biti ustvarjeno bitje pomeni, da smo odvisni. Človek mora priznati, da se ni ustvaril sam in da se ne more sam ohranjati pri življenju. Njegovo življenje je odvisno od Najvišjega bitja, ki ga je ustvarilo. To pa pomeni, da je to Najvišje bitje vredno našega češčenja in hvale. Temu spoznanju napuh pravi: ne.
Smo varuhi dediščine
Človek, ki živi v času, ima dediščino. Biti moramo dobri varuhi vse modrosti in vseh dosežkov, vsega dobrega in slabega, kar so nam zapustili naši predhodniki. Nesporno je, da so naši predniki večkrat dokazali, da so moški moški in ženske ženske, da je družina gradnik človeške družbe, da izdaja Boga vodi v izdajo bližnjega in sebe. Od svojih prednikov se lahko učimo slabe želje preusmerjati v dobre. Tudi temu spoznanju napuh pravi ne.
Preberite še:
Kje je meja med ponižnostjo in pohlevnostjo
Imamo božanske korenine
Človek je ustvarjen po Božji podobi. Ustvarila nas je Božja oseba, ki je razumska, svobodna in dobra. Naše dostojanstvo ima božanske korenine. Kristjani smo postali Božji sinovi in hčere. Ker smo posinovljeni, smo med seboj povezani – smo sinovi in hčere, ki imajo brate in sestre. Do svojih bližnjih, vključno s še nerojenimi, ostarelimi, bolnimi in šibkimi, imamo torej obvezo pravičnosti in ljubezni. In tudi temu spoznanju se napuh zoperstavi z ne.
Preberite še:
10 presenetljivih stvari, ki se zgodijo ob redni adoraciji
Moč ponižnosti
Svetniki in modreci pravijo, da se izkoreninjenje napuha začne s ponižnostjo – s preprosto resnico o Bogu in nas samih. Ne podcenjujte moči ponižnosti. Sveti Janez Klimak nas opominja: “Ponižnost je edina stvar, ki je noben hudič ne more posnemati.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
“Občutek krivde je pogosto povezan z nezmožnostjo potegniti mejo”
Preberite še:
Tri stvari, ki jih vašim otrokom ni treba početi
Preberite še:
Slovenec, ki je misijonaril v kitajščini