Svetnica je zapisala, da sta ti dve lastnosti bolj značilni za ženske. Opozorila je tudi, česa naj se varujejo
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Edith Stein, poznana tudi po svojem redovnem imenu sveta Terezija Benedikta od Križa, je bila v vseh pogledih izjemna ženska. Izvrstna pisateljica in intelektualka je doktorirala iz filozofije leta 1916 in nato postala univerzitetna profesorica – v obdobju, ko je le malo žensk sploh lahko študiralo.
Toda njen profesionalni uspeh zbledi v primerjavi z njenim sijajnim duhovnim pričevanjem. Zrasla je v judovski družini, a se je leta 1922 spreobrnila v katoliško vero in postala karmeličanka. Leta 1942 je umrla v plinski celici v Auschwitzu, in sicer zaradi svojega judovskega porekla.
Preberite še:
“Ženska postane lepa takrat, ko se zave, da je ljubljena”
Eseji o ženskah
V svojih Esejih o ženskah – mnogi izmed njih so bili sprva napisani kot predavanja – se sveta Terezija Benedikta osredotoča na opisovanje in razpravljanje o tem, kaj pomeni biti ženska, o “ženski edinstvenosti”, kot jo je sama poimenovala. Veliko je govorila o naravi ženskosti, občudovala je “imanentno žensko vrednost”.
Z vsako lastnostjo, značilno za ženske, pa prihaja tudi skušnjava, ki jo spremlja; sila, ki želi zmesti plemenit vzgib v ženski in pretirava v eno ali drugo smer. (Seveda lahko tudi moški izkusijo te skušnjave, a sveta Terezija Benedikta se je v svojih delih ukvarjala predvsem z ženskami; menila je, da so ti konkretni problemi bolj razširjeni med ženskami). Predstavljamo vam tiste lastnosti, ki jih je sveta Terezija Benedikta opisala kot bolj ženske značilnosti, obenem pa opozarjamo na to, čemu se moramo izogibati.
Preberite še:
Sta lepota in urejenost lahko greh?
Pristop ženske je oseben
Sveta Terezija Benedikta se je omejila le na dva kriterija “posebnega pomena” v razlikovanju moških od žensk in njeno prvo opažanje je, da je pristop žensk bolj oseben oziroma subjektiven. To pomeni, da je “ženska z veseljem z vsem svojim bitjem vključena v tisto, kar dela” ali da “jo še posebej zanima živa, konkretna oseba”. Ali oboje.
Preberite še:
“Moški in ženska sta drug drugemu kot češnja na vrhu torte”
Ta težnja po “osebnem” ima veliko prednosti. Sveta Terezija Benedikta omenja primer, ko so političarke različnih prepričanj stopile skupaj, da bi sprejele osnutek zakona, ki bi bil koristen za vse otroke v državi. Moški iz njihovih strank so se zapletli v “abstraktne postopke”, ženske pa so razlike med njimi postavile na stran, da bi skupaj sodelovale: “Pristno žensko hrepenenje po tem, da bi odpravile človeške stiske, je zmagalo nad strankarskimi stališči.”
Sveta Terezija Benedikta omenja prednosti ženske edinstvenosti tudi na drugih področjih, kot so medicina, izobraževanje, birokracija in povsod tam, kjer je nevarnost, da bi bilo “abstraktno dokazovanje” pomembnejše od živih ljudi.
Preberite še:
Olimpijska zmagovalka zmagala – tokrat v prid materinstvu
Pazite, da ne boste s subjektivnostjo do sebe ali drugih pretiravale
Slabost osebnega pristopa, piše sveta Terezija Benedikta, je, da lahko oseba s tem na različne načine pretirava. Ena izmed nevarnosti je “pristranskost, da bi zaščitila svojo lastno pomembnost” na način, ki “zmanjšuje stvarno presojo”. Sveta Terezija Benedikta svari pred željo po “neomejenem priznanju”, na primer da bi slepo vztrajali pri tem, da je treba imeti nekega moža in njegove otroke za boljše od drugih ali “da ne bi bili sposobni prenesti kritike”.
Poleg tveganja pred čezmerno domišljavostjo obstaja tudi tveganje pred “pretiranim zanimanjem za druge”, vse do točke “sprevržene želje po poseganju v osebno življenje”. Ta obsedenost s stvarmi, ki zadevajo druge ljudi, ni poštena niti do nas samih niti do drugega, s tem pa tvegamo tudi, da zmanjka časa za mnogo pomembnejše dolžnosti.
Preberite še:
3 vprašanja, ki vam lahko pomagajo povrniti čustveno ravnotežje
V ženski je naravna sila, ki teži k celovitosti in samoobvladovanju
Naslednji kriterij, ki razlikuje moške od žensk, je naravna težnja žensk po celovitosti in popolnosti. Medtem ko moški “zlahka sprejmejo enostranski napredek”, ko se osredotočajo na eno področje dela ali študija, pa se bodo ženske verjetneje trudile za popolnost in celoto. Ženska želi postati “celostno bitje, ki je vsestransko razvito”, pomembno pa se ji tudi zdi, da “spoštuje celotnega človeka, kadarkoli se ukvarja z ljudmi”.
Preberite še:
Zakaj nujno potrebujemo samodisciplino in kako jo doseči
Toda varujte se “obsedenosti s tem, da bi vedele vse”
Varljiva izprijenost “težnje po celovitosti in vseobsežnosti”, piše sveta Terezija Benedikta, je “obsedenost s tem, da bi vedeli vse in se tako dotaknili vsega”. Vse lepo in prav, če se izogibamo pretirano ozkemu fokusu, a tudi tu lahko pretiravamo. Takšen površen pristop osebi onemogoča, da bi kdaj prišla do dokončnega in natančnega razumevanja stvari.
Kako se torej kar najbolje izogniti skušnjavam in ohraniti ravnotežje med temi skrajnostmi?
Preberite še:
4 ideje, kako doseči ravnovesje med osebnim življenjem, družino in delom
Sveta Terezija Benedikta priporoča “popolnoma stvarno delo” kot “dobro naravno metodo”. Ženske spodbuja, naj iščejo poklice, v katerih najdejo smisel – pa naj bo to delo v gospodinjstvu ali poslu, znanosti ali čemerkoli drugem. Takšno delo namreč pomaga ženski pridobiti “notranjo globino” in je “temelj za samoobvladovanje”.
“Vsako mlado dekle bi moralo biti deležno osnovne poklicne formacije,” je zapisala. “In po formaciji bi morala delati to, kar jo popolnoma izpolnjuje.”
Toliko o tem, naravnost od svetnice današnjih dni: smiselno delo je za ženske pot do svetosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
“V hribih se lahko dobro počutiš le, če v dolini nimaš težav in slabe vesti”
Preberite še:
Ste tudi vi hodili k verouku le zato, da ste lahko šli k birmi?
Preberite še:
Vas vsak dan zmoti veliko stvari? Odženite moteče misli