“Najin zakon je temelj, iz katerega raste vsa družina”

Ženska ženski – žena, mama in doula Tina Jakše

Tina Jakše zase pravi, da je največ časa mama. Ima pet otrok in odločila se je, da z njimi ostane doma. Vloga mame seveda od nje zahteva, da je še marsikaj drugega: kuharica, učiteljica, zdravnica, animatorka, pa vse do mediatorke in psihologinje. Biti z otroki doma (starejša dvojčka tudi šola na domu, letos septembra se jima pridruži še ena prvošolka) je izziv, a ji ni bilo nikdar žal te odločitve. Hvaležna je za ta čas z njimi, saj čas tako hitro beži.

Je tudi žena čudovitemu možu, pravi. Še vedno sta zaljubljena in rada se skupaj smejita. Mož je njen najboljši prijatelj. Rada ima svoje prijateljice, ki jo bogatijo. Trudi se ohranjati stike in skrbeti tudi za vse te odnose. Največkrat pa ji zato zmanjkuje časa za vlogo ženske, nje same. Trudi se, da vsak dan najde vsaj nekaj trenutkov samo zase. V tem času potem počne vse tisto, kar ji polni dušo: igra kitaro, poje, pleše, barva, bere … in se uči. Odkar je našla svojo strast, ji ni več težko brati debelih knjig, učenje je postalo hobi.

Preberite še:
Kako sem uspela najti čas zase, ko so bili moji otroci še majhni

Materinstvo jo je tako popeljalo tudi na novo poslovno pot, saj je našla svoje poslanstvo v delu z nosečnicami in mamicami. Kot porodna doula, svetovalka za dojenje in poporodna doula spremlja mamice na njihovi poti v materinstvo. Parom pa pomaga tudi pri kakovostni pripravi na starševstvo kot voditeljica šole za starše. Tino najdete na Facebook strani Nežno rojstvo.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Najraje imam tista jutra, ko se zbudim pred otroki. Z najmlajšim in obema kužkoma grem na daljši sprehod, domov pridem prerojena. A tudi tista jutra, ko se me oklenejo drobne rokice in ne morem nikamor, niso nič manj idealna. Se zgodijo, tako ena kot druga. Trudim pa se, da se vsako jutro zahvalim za nov dan, ki mi je dan. Mislim, da je idealen začetek kar tak – da sem pomirjena s tem, kar imam.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Priznam, da se včasih ta “jutranji” pogled v ogledalo zgodi šele sredi dneva, ampak učim se pogledati z ljubeznijo in si reči kako spodbudno besedo.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
S  tem pokažem spoštovanje do sebe, pomeni, da si vzamem čas tudi zase. Sicer se ne ličim pogosto, pa tudi drugače sta mi udobje in funkcionalnost na prvem mestu. Ko si vzamem čas, da se malo razvajam z domačimi kremicami, masli in dišavami, si naredim masko za lase ali obraz … potem se počutim urejena.

Preberite še:
Iz male vasi na velike odre: “Če ne bi imela urejenih vrednot, bi me zlahka ‘obrnilo'”

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Sem zdaj tako polna ljubezni, kot si nisem niti predstavljala, da je mogoče. Iz tega črpam tudi za vse tiste trenutke, ko je težko. Nosečnosti in porodi so mi pomagali, da sem začela čutiti ljubezen do svojega telesa, ga sprejela in začela ceniti. Vsak od otrok mi prinaša novo lekcijo, ki jo potrebujem. Ob njih imam možnost, da rastem in se spreminjam na bolje. Odpirajo rane in prebujajo stare vzorce.

Kljub temu, da padem in ga polomim, mi vedno dajo novo priložnost, da drugače odreagiram. Ob njih se lahko učim. Z njimi in zanje ustvarjam boljšo prihodnost. Seveda je to težko in naporno delo. Ampak materinstvo mi je dalo tudi neizmerno moč in vztrajnost. Pa še veliko se smejim in vsak dan prejmem kakšno unikatno darilce. 🙂

5. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj vam je to pomembno?
Najin zakon je temelj, iz katerega raste vsa družina. Že od začetka veva, da brez tega nič ne bo delovalo. Zato skrbiva, da ostaja najin odnos živ – vsak večer imava čas za naju, redno hodiva na zmenke in dvakrat letno greva na vikend oddih (dojenčki seveda vključeni). Poznava najina jezika ljubezni in skušava pokazati ljubezen tako, da to drugi “sliši”.

Preberite še:
Govorjenje o drugih – zaseben pogovor med zakoncema ali opravljanje?

Razveseljujeva se s kakšnimi listki, sms-i, presenečenji. Skrbiva, da imava dovolj pogovorov o stvareh, ki se ne tičejo otrok. Ko pridejo konflikti, se jih trudiva reševati drugače, kot sva bila vajena, pogovoriva se sproti in ne čakava, da se nabere preveč. Se opravičiva, ko ga polomiva. Prisluhneva tudi “kritiki”, da osebnostno rasteva in postajava še boljša različica sebe. Se pohvaliva. Pridejo tudi dnevi, ko nama to sploh ne gre, ampak pomembno je, da veva, da sva skupaj v tem in se trudiva naprej.

6. Za sabo imate naporen dan, nato pa se še otroci odločijo, da kakšno zagodejo. Kako se odzovete v takšni situaciji in kako jo rešite?
Najbolje je, ko uspem stvari obrniti na hec. To takoj sprosti ozračje. Pogosto predihavam jezo, se umaknem – če najprej umirim sebe, vedno najdem prave besede. Včasih pa prevladajo stari vzorci in vzkipim. Ponosna sem, da je takih situacij vsako leto manj. Ključno je, da sama sebe dobro pripravim na situacije, za katere vem, da bodo naporne in si ne zadam preveč. Če sem jaz mirna, so tudi otroci.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Uf, teh je pa res veliko. Za vsako sem hvaležna, ker me je oblikovala v to, kar sem danes. Iz še tako boleče izkušnje se je vedno rodilo nekaj dobrega. Tudi moža sem spoznala, ko sem bila najbolj na tleh. Zato se preizkušenj ne bojim. V zadnji nosečnosti sem imela kar bolečo izkušnjo z eno osebo. Naučila sem se, da je prav reči “ne”, da si zaslužim spoštovanje, da moram postaviti bolj jasne meje.

Preberite še:
Kako lahko svojim mislim pomagamo preprečiti pretirano reakcijo?

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
“Najtemnejša je ura, ki ji sledi sončni vzhod,” iz knjige Alkimist. Ampak največkrat si, ko sem slabe volje, z otroki vključimo glasbo in začnemo glasno prepevati in plesati. Pa objem tudi dela čudeže.

9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
Ko najdem trenutek miru, tišine. Da se lahko povežem s sabo in stvarstvom. To je najpogosteje zjutraj, na mojih sprehodih. Ali zvečer, ko vsi že spijo. Rada imam taizéjske speve ali kakšno drugo meditativno glasbo, ki mi pomaga izključiti vedno (pre)polne misli. Ko samo sem. Takrat lahko res prisluhnem, sebi in Bogu. In to me napolni.

Biti ženska je lepo, ker …
Smo tako nežne in močne hkrati. Ker lahko v nas zraste novo življenje. Ker lahko razmišljamo in počnemo toliko stvari hkrati. 🙂

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.