Sv. Ema Krška (nemško Hemma von Gurk) velja za prvo slovensko svetnico
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Zgodba o Emi Krški (tudi Hemi Krški) je, tako kot več ali manj večina zgodb o srednjeveških zgodovinskih osebnosti, precej zavita v skrivnost. Zgodovinski viri za to obdobje so namreč zelo skopi.
Preberite še:
To je slovenska beseda, ki jo Avstrijci uporabljajo vsak dan
Na svet je prijokala na Kozjanskem
Tako ne vemo, kdaj točno se je rodila. Pojavljajo se različne letnice, največkrat pa se njeno rojstvo postavlja med letoma 973 in 1000. Po izročilu naj bi se rodila na slovenskih tleh, na gradu Pilštajn na Kozjanskem.
Po materini strani naj bi pripadala mogočni bavarski rodbini Luitpoldingov. Pripadniki te rodbine so v 10. stoletju kot vojvode vladali Bavarski. Kot piše slovenski zgodovinar Peter Štih v knjigi Slovenska zgodovina, je bil njen prednik tudi plemič Waltuni, ki se omenja v eni od listin, po kateri naj bi mu takratni vzhodnofrankovski kralj Arnulf Koroški leta 895 dal Rajhenburg (danes Brestanica) in Krško polje.
Emini slovanski predniki
Del njenih prednikov oziroma sorodnikov je nosil tudi slovanska imena (na primer Svetopolk in Preslav), kar dokazuje, da je bila vsaj delno slovanskega rodu. Prav zaradi tega se je Sv. Eme stoletja pozneje oprijel vzdevek prva slovenska svetnica.
Ema se je poročila z Viljemom II., ki je bil grof v Brežah na Koroškem in mejni grof Savinjske marke. Ema je Viljema II. menda spoznala na cesarjevem dvoru, kamor so jo poslali njeni starši.
Tako kot Ema je tudi Viljem II. izviral iz vrst bavarskega visokega plemstva. Bil je del rodbine Wilhelmincev oziroma Viljemovcev. Članica te rodbine je bila verjetno tudi mama kneza Koclja, ki je vladal Spodnji Panoniji v 9. stoletju.
Preberite še:
Slavni svetnik, ki je morda bil prvi pisatelj na ozemlju današnje Slovenije
Preberite še:
Skrivnostni svetnik iz rimske Emone
Ena najbogatejših žensk svojega časa
S poroko Eme in Viljema II. je nastala mogočna rodbina. Združena posestva Eme in njenega moža so se v začetku 11. stoletja razprostirala od Furlanije na zahodu do reke Sotle na meji z Ogrsko na vzhodu ter od reke Donave na severu do dolenjske reke Krke na jugu. Kot piše Štih, so bila središča teh ogromnih posestev v Brežah na Koroškem, ob zgornji Muri na današnjem Štajerskem in v Savinjski marki oziroma Savinjski mejni grofiji.
Velik udarec je Ema doživela marca 1036, ko je njenega moža ubil eden od njegovih najmočnejših in najnevarnejših tekmecev v boju za oblast, leto prej odstavljeni koroški vojvoda Adalbero Eppensteinski. Kot vdova je postala ena od najbogatejših žensk svojega časa.
Ema gradi cerkve in samostane
Kot globoko verna kristjanka je za moževo dušo poskrbela tako, da je dala sezidati več cerkva, kjer so molili za pokojnika. Med drugim je dala zgraditi tudi cerkvi v Šentrupertu na Dolenjskem ter v Vidmu ob Savi.
Še en udarec je Ema doživela, ko sta zgodaj umrla tudi njena sinova Viljem in Hartvik, ki naj bi ju po legendi ubili uporni rudarji v Brežah. Po njuni smrti je Ema v Krki na Koroškem leta 1043 ustanovila ženski samostan, ki ga je obdarila z zemljo. V tem samostanu je Ema preživela zadnja leta svojega življenja. Umrla je okoli leta 1045.
Preberite še:
Svetnik in mučenec, ki je umrl v Celju
Preberite še:
Se je velikan krščanstva rodil na ozemlju današnje Slovenije?
Najbolj bogat samostan na svetu
Njeno posestvo ob zgornji Aniži, ki ga je zapustila salzburški nadškofiji, je tri desetletja po njeni smrti omogočilo nadškofu Gebhardu, da je lahko ustanovil slavni samostan v Admontu, ki zdaj velja tudi za najbogatejši samostan na svetu. Nadškof Gebhard je tudi razpustil samostan v Krki in tam leta 1072 ustanovil prvo škofijo na Koroškem.
Emin rod je bil najmogočnejši na Koroškem, šele v 12. stoletju so ga izpodrinili Spanheimi. Iz Eminega rodu verjetno izhajajo tudi grofje Višnjegorski, grofje Vovbrški in mogoče tudi svobodni gospodje Žovneški, poznejši grofje Celjski.
Češčenje sv. Eme
Leta 1287 (po drugih podatkih pa leta 1174) so Emine posmrtne ostanke slovesno prenesli v grobnico, postavljeno v kripti cerkve v Krki. Papež Honorij IV. je leta 1287 Emo razglasil za blaženo, papež Pij XI. pa 5. januarja 1938 za svetnico. Njen god je 27. junija. Je zavetnica krške škofije (ta ima zdaj sedež v Celovcu), zavetnica nosečnic in porodnic, prav tako je tudi zavetnica za zdravje oči.
Sv. Ema je zelo priljubljena med Slovenci, ki že stoletja romajo na njen grob. Ko je papež Janez Pavel II. 25. junija 1988 kot prvi papež v zgodovini obiskal Koroško, je bil ta obisk povezan s Sv. Emo in s tradicionalnim srečanjem treh dežel, ko je v Krko romalo tudi veliko Slovencev.
Preberite še:
Zakaj častiti Jezusovo Srce?
Preberite še:
Bog ne ljubi samo tistega, ki si to zasluži. Ljubi tudi tistega, ki si ne
Preberite še:
Osliček, ki si ga je Gospod izbral