Na svetovni turneji leta 1904 je alegorično sliko Luč sveta videlo na milijone ljudi
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
V zgodnjem 20. stoletju je bila slika Luč sveta (1851–1853) najbrž bolj slavna kot katerokoli umetniško delo velikih renesančnih mojstrov. Čeprav si je danes to težko predstavljati, so se milijoni ljudi po vsem svetu zbirali, da bi videli sliko, poznano kot “pridiga v okviru”.
Preberite še:
11 najpomembnejših znamenj iz krščanskih katakomb
To alegorično sliko, ki predstavlja domišljijo mnogih, je ustvaril angleški umetnik William Holman Hunt. Slikati jo je začel pri enaindvajsetih letih, končal pa jo je pri devetindvajsetih. Slika ponazarja svetopisemski odlomek iz Razodetja (Raz 3,20).
Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.
Jezus s svetilko v roki trka na vrata, ki z zunanje strani nimajo kljuke. Vrata prerašča plevel, žeblji in tečaji vrat pa so zarjaveli, kar nakazuje, da vrata še nikoli niso bila odprta.
Sporočilo: Od osebe na oni strani vrat je odvisno, ali bo Jezusa spustila noter.
Obstaja več različic slike
Hunt je bil poznan po tem, da je šel v precejšnje skrajnosti, da bi sledil svoji umetniški temi, zato je odpotoval v Sveto deželo, da bi ujel pravo mesečino na sliki. Njegov življenjepisec Jeremy Maas poroča, da je Hunt “sprejel tveganje, da bo zbolel, sčasoma je premagal tudi nerazumevanje (ko je slikal pogled na mesto Jeruzalem, so ga obtožili kukanja čez zid soseda k njegovim ženam), finančno stisko in dolga in naporna potovanja skozi nezasedena ozemlja s prestrašenimi služabniki, ki jih je skušal opogumiti s plesom derviša”.
Preberite še:
5 najlepših katoliških kipov vseh časov
Ko je bila slika končana, so jo prodali, pozneje pa podarili ustanovi Keble College na oxfordski univerzi, ki je kmalu začela zaračunavati vstopnino za ogled. Ko je Hunt videl, kako priljubljeno je njegovo delo, je naslikal še eno različico, in sicer med letoma 1851 in 1856. Ta je na ogled v umetnostni galeriji v Manchestru.
Petdeset let pozneje se je Hunt lotil še večje različice slike, ki jo je s pomočjo umetnika Edwarda Roberta Hughesa končal leta 1904.
Preberite še:
Umetnost, ki si jo delita Rusija in Vatikan
Slika je bila na svetovni turneji od leta 1905 do 1907 in je obiskala domače kraje milijonov ljudi v Kanadi, Južni Afriki in drugod. Ocenjujejo, da si jo je v Avstraliji ogledalo štiri petine celotnega prebivalstva. Hunt je sliko prodal industrialcu Charlesu Boothu, on pa jo je podaril stolnici St. Paul’s Cathedral v Londonu, kjer še danes visi. V tej londonski stolnici pravijo, da je slika “umetniško delo, ki je v vsej zgodovini največ prepotovalo”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Sovražite svojo službo?
Preberite še:
Neverjetna zgodba o štirih redovnicah, ujetih sredi Tihega oceana, ki jih je rešila podmornica
Preberite še:
Kako zaznati prve znake nasilja v zvezi?