Korošica Tanja Glušič je v življenju in športu preplezala že številne ovire, čeprav jih je komajda videla
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Tanja Glušič se je rodila gluha. Zdaj si, da vsaj nekoliko sliši, pomaga z elektronsko napravo, imenovano polžev vsadek. Vidi zgolj približno petodstotno. Pesti jo tudi Aspergerjev sindrom, vrsta avtistične motnje.
Preberite še:
Ganljiva zgodba o nezlomljivem prijateljstvu: v Compostelo na invalidskem vozičku
Ne išče bližnjic
A vse to in še kaj ji ne preprečuje, da ne bi počela tega, kar obožuje, in to najbolje, kar lahko. Tanja je kljub naštetim in še drugim omejitvam predana plezalka. V plezalni steni vidi praktično le oprimek pred sabo, drugih ne. Težko loči barve. Septembra je domov prinesla že drugo kolajno s paraplezalnega svetovnega prvenstva: v Avstriji je bila tretja, pred štirimi leti v Španiji druga. Pred dnevi pa je bila izbrana za najboljšo parašportnico (športnico invalidko) v Sloveniji.
Priznanje mi veliko pomeni, od nekdaj sem si ga želela. Želim si, da bi mi kaj podobnega uspelo tudi v prihodnosti.
Tanja Glušič
Na poti do cilja se ne ozira na tegobe
To še ni vse. Da bo postala diplomirana ekonomistka, ji pri 23 letih manjka le še zagovor diplomskega dela. “Njena največja odlika je vztrajnost. Kar si zada, res izpolni. Ne išče prav nobene bližnjice do cilja. Gre proti tistemu, kar si zamisliva, in se pri tem ne ozira na bolečino ali utrujenost. Marsikdo bi goljufal in na treningu ne bi opravil vsega. Ona izpelje prav vse,” Tanjini nadpovprečni prizadevnost in doslednost hvali trener Jurij Ravnik.
Plezanje mi pomeni zabavo, sprostitev, užitek, način življenja.
Tanja Glušič
On je Gorenjec, ona Korošica. Manjši del treningov opravita skupaj v Ljubljani. Večinoma pa marljivo dekle s Prevalj vadi v sosedovi garaži ali na Ravnah na Koroškem.
Preberite še:
Še en zdravnik, ki dokazuje, da je tudi v krutem sistemu mogoče biti človek
Ozka steza, po kateri stopa
Ker Tanja, ki je sicer skupaj s slišečimi obiskovala tako osnovno kot srednjo šolo, saj je družina vseskozi močno verjela vanjo, avtomobila ne more voziti, javni promet pa tudi ne pride v poštev, se na vse treninge vozi s pomočjo spletne strani prevozi.org, kjer kdorkoli lahko poišče sopotnike na določeni poti.
Prav iz tega razloga se ji je tudi mudilo z izbora za naj športnika invalida leta 2018. Ko so preostali nagrajenci in njihovi spremljevalci po podelitvi še sproščeno klepetali, je ona že sedela v avtu. Še en dokaz, da Tanja do uspeha ne hodi po avtocesti, ampak po ozki in vijugasti stezi.
Pobližje spoznajte Tanjo Glušič:
Na motilce se ne ozira
Ta jo je vodila tudi na fakulteto, kjer ji sicer prihajajo naproti, a obveznosti seveda mora izpolnjevati. Tako kot športa se tudi študija loteva z obilno mero discipline. “Zelo je organizirana, stvari si dobro načrtuje in dela po programu. Ljudje ne uresničujejo svojih ciljev, ker gredo na internet, pred televizijo, na pivo. Ona gre, ko so stvari opravljene,” Tanjine odlike ne brez ponosa našteva trener Jurij.
Preberite še:
Gluhi Tadej in njegova zgodovinska medalja med slišečimi
Na tekmah se sporazumevata s pomočjo brezžičnega sistema. Poleg športnih veščin se oba vseskozi izpopolnjujeta tudi v tovrstni komunikaciji. V tekmovalni kategoriji, kjer nastopa Glušičeva, se upošteva le omejitev vida. Zato imajo številne konkurentke pred njo prednost, saj so nekatere bistveno manj hendikepirane.
Poleg tega je najnižja tekmovalka v konkurenci, kar jo dodatno ovira. Iz vseh naštetih razlogov in tudi zato, ker je konkurenca napredovala, trener pravi, da je bronasta medalja enaka zlati. Ob podobni brezkompromisnosti, kot jo kaže, pa bo Tanja preplezala še marsikatero oviro.
Preberite še:
“Vsak dan se lahko sama odločim, v kakšnem ritmu bom plesala na odru svojega življenja”
Preberite še:
“Naša družina ni idealna, smo tudi neorganizirani, kaotični, glasni.”
Preberite še:
Zakaj je slovenščina možat jezik