Njegovi štirje nasveti nam bodo pomagali bolje razumeti naša čustva
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Sveti Ignacij Lojolski nam v svoji knjižici Duhovne vaje poda tako zgovorne, natančne in splošne nasvete, da jih lahko uporabimo v mnogih življenjskih situacijah. Ustanovitelj jezuitov je bil prodoren psiholog že mnogo prej, preden je psihologija sploh postala področje študija, in celo dve stoletji pred tem, preden je beseda psihologija nastala.
V knjigi so praktični nasveti za ravnanje s čustvi – pozitivnimi ali negativnimi –, ki jih lahko strnemo v štiri točke.
1. Prepoznati
V knjigi ustanovitelja jezuitov je polno nazornih opisov čustev. Ignacij na primer zapiše:
“Končno imenujem tolažbo vsako povečanje upanja, vere in ljubezni in vsako notranje veselje, ki vabi in privlači k nebeškim stvarem in k zveličanju duše ter jo umirja in ji daje počitek v njenem Stvarniku in Gospodu,” (DV 316). O duhovni potrtosti pa pravi, da je to “otemnelost duše in zmedenost v njej, teženje k nizkim in zemskim stvarem, vznemirjenost zaradi raznih motenj in skušnjav,” (DV 317).
Preberite še:
Zakaj starši kričimo na svoje otroke in kako lahko prenehamo?
Prepoznati svoja čustva ni vedno preprosto. V psihologiji se danes veliko govori o tem, da je treba biti v stiku z lastnimi čustvi. To je za nas morda težko, še posebej če so nam že v otroštvu govorili, da ni pomembno, kaj želimo in kako čutimo. V taki situaciji se otrok osredotoči na preživetje in svoja občutja dobro skrije. Četudi pozneje najde prijazne ljudi, bo imel običajno veliko težav pri odkrivanju svojih resničnih čustev. Takšne težave se lahko pojavijo tudi kot posledica travmatičnih izkušenj.
Vsakdo izmed nas občasno zanika svoja čustva ali je zanje slep, če se preveč osredotoči na to, kaj meni, da bi moral čutiti oziroma kaj čutijo drugi.
2. Sprejeti
Dovolite mi, da uporabim kliše: čustva niso niti dobra niti slaba. Vsako čustvo, celo bes ali ljubosumje, je le informacija, namenjena nam. Nato pa moramo sami izbrati, ali bomo sprejeli dobro ali slabo odločitev.
Sveti Ignacij je to zelo dobro vedel. V Duhovnih vajah ni grajal, zaničeval ali obsojal negativnih čustev in tudi ni bil preveč navdušen nad tolažbo. Ugotovil je, na primer, da je za osebo, ki je na začetku svoje duhovne poti, pot kreposti sladka, lahka in vesela; ko pa ta oseba doseže določeno stopnjo domačnosti z Bogom, občuti žalost in malodušje. Ignacij pravi, da eno ni boljše od drugega – oboje se mu zdi naravno.
Preberite še:
Kako človeka prestaviti iz želodca nazaj v srce
Preberite še:
Je vajina ljubezen pristna? Spoznajte štiri lastnosti svojega fanta oziroma dekleta
3. Razumeti
Spreobrnjenje svetega Ignacija se je začelo, ko se je zavedel, da je med branjem zgodb o vitezih sprva občutil zadovoljstvo in vznemirjenje, pozneje pa je namesto tega občutil žalost in razočaranje. Ugotovil je tudi, da se je med branjem zgodb o življenju svetnikov zgodilo ravno obratno.
Čustva niso preprosta. Alkoholik, na primer, se ima lahko za zapečkarja, a v resnici ima dom rad predvsem zato, ker se lahko doma napije, ne da bi ga kdo ustavil ali obsojal. Včasih se moramo bolj poglobiti, da lahko razumemo, zakaj nas nekaj privlači ali odbija.
Ignacij veliko piše o tesnobi oziroma o potrtosti, kot jo imenuje sam. Njegove besede o tem so zelo natančne in praktične. Če smo vznemirjeni in potrti, nam svetnik svetuje, naj takrat ne sprejemamo pomembnih odločitev, ker ne bomo mogli jasno razmišljati. Najprej se moramo umiriti, da se bomo lahko bolj objektivno odločali in nas ne bo vodila naša zaskrbljenost.
Preberite še:
Vas obhajajo negativne misli? Kako jih premagati
4. Delovati
Čustva so pomembna, a so le čustva. So vir pomembne informacije, a ker so po naravi začasna, se zlahka spreminjajo in so odvisna od našega telesnega počutja, jim ne smemo slepo slediti. Sposobnost razlikovati med konstruktivnimi in negativnimi čustvi je del običajne človeške zrelosti. Če vidimo, da je čustvo dejansko uporabno za doseganje ciljev, ki so v skladu z našimi prepričanji, potem lahko zajahamo val in ta čustva uporabimo sebi v prid. Če pa nas čustva vodijo v napačno smer, jih moramo premagati ali vsaj počakati, da minejo. Če iščemo razlog, zakaj nas navdajajo čustva, ki niso konstruktivna (sebičnost, strah …), nas to včasih lahko privede do tega, da uvidimo globlje težave, ki jih nato poskušamo rešiti. Tako nam tudi taka čustva lahko pomagajo.
Sveti Ignacij nam da tudi zanimiv nasvet v zvezi z nestanovitnostjo naših čustev. Uči nas, naj se spominjamo trenutkov tolažbe, ko smo potrti; ko pa občutimo tolažbo, naj se zavedamo, da bomo nekega dne spet potrti.
Prvi nasvet se zdi razumljiv – v težkih trenutkih se lahko spomnimo, da bo tudi to minilo ali da po dežju vedno posije sonce; spomnimo se na pozitivno plat položaja, v katerem smo. Drugi nasvet pa se morda zdi kot izjava brezdušnega stoika. A je v tem globoka modrost. Tako kot ni dobro, da se utapljamo v žalosti, je prav, da smo stvarni tudi v zvezi s s svojimi pozitivnimi čustvi, da se tako bolje pripravimo na težke čase.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
7 duhovnih nasvetov patra Pija
Preberite še:
Triki za ozdravljanje ran iz preteklosti
Preberite še:
Ste depresivni? Molite to močno molitev proti potrtosti