“Vsakdanje zapovedi” prinašajo preprosta pravila, ki nam pomagajo na poti k svetosti“Dobri papež Janez”, kot ga pogosto imenujejo, je bil svet mož, ki si je vsak dan prizadeval, da bi bil najboljša različica samega sebe. Njegovo življenje in zapisi so polni navdiha in nas spodbujajo, naj se ozremo na svoje življenje in ugotovimo, kaj bi lahko naredili bolje.
Leta 2006 je kardinal Tarcisio Bertone 11. oktobra ‒ na god Janeza XXIII. ‒ v pridigi predstavil “vsakdanje zapovedi papeža Janeza XXIII.”, ki vsebujejo deset vodil za vsakdanje življenje, s katerimi lahko udejanimo “upanje papeža Janeza za vsakega kristjana: ‘Vsak vernik na tem svetu mora biti žarek svetlobe, jedro ljubezni, kvas, ki v množici daje življenje: bolj ko bo takšen, bolj bo v svoji najgloblji notranjosti živel v edinosti z Bogom.'”
Samo danes si bom prizadeval, da bom ta dan preživel pozitivno, ne da bi si želel naenkrat rešiti vse težave v svojem življenju.
Samo danes bom kar najbolje poskrbel za svojo zunanjo podobo: skromno se bom oblekel; ne bom povzdigoval glasu; vljuden bom in nikogar ne bom kritiziral; ne bom si prizadeval izboljšati ali kaznovati kogarkoli drugega razen sebe.
Samo danes bom srečen v prepričanju, da sem bil ustvarjen za srečo, ne le na onem, ampak tudi na tem svetu.
Samo danes se bom prilagodil okoliščinam, brez pričakovanj, da se bodo okoliščine prilagodile mojim željam.
Samo danes bom deset minut svojega časa posvetil dobri knjigi in pomislil na to, da je dobra knjiga potrebna za življenje duše, tako kot je hrana potrebna za življenje telesa.
Samo danes bom opravil dobro delo, ne da bi to komu povedal.
Samo danes bom naredil vsaj eno stvar, ki jo nerad opravljam; če bom ob tem prizadet, bom poskrbel, da tega ne bo nihče opazil.
Samo danes si bom naredil načrt: morda mu ne bom povsem natančno sledil, toda izpeljal ga bom. In pozoren bom na dve slabosti: naglico in neodločnost.
Samo danes bom trdno veroval, četudi se zdi nasprotno, da Božja previdnost bdi nad menoj kot nihče drug na tem svetu.
Samo danes me ne bo strah. Predvsem se ne bom bal uživati lepote in verjeti v dobroto. Dvanajst ur resnično lahko počnem nekaj, kar bi mi sicer povzročalo tesnobo, če bi mislil, da moram to početi vse življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
