Starša malega borca Viljema Julijana pomagala deklici Maši z redko okvaro

Čeprav njun sinček umira, mislita tudi na druge, ki so se znašli v stiski

Potem ko je bil v Križankah 11. septembra nepozaben dobrodelni koncert za neozdravljivo bolnega fantka Viljema Julijana in otroke z redkimi boleznimi, so se v dobrodelnem skladu Viljem Julijan odločili, da izročijo prvo donacijo.

Na željo staršev Viljema Julijana, Gregorja in Nine Bezenšek, je sklad podaril dva tisoč evrov deklici Maši, ki ima redko prirojeno okvaro kolkov (luksacijo oziroma obojestranski izpah) in bo v petek odpotovala na operacijo v ZDA.

Shodila šele pri treh letih in pol

Zaradi okvare je Maša shodila šele pri treh letih in pol, danes pa ima pri šestih letih za seboj že deset operacij. Zaradi vseh posegov ima že pet centimetrov krajšo levo nogo in zato hodi po prstih.

Ker v Evropi zdravniki za Mašo niso naši primerne rešitve, so starši poiskali pomoč pri dr. Droru Paleyju. Ta je pripravljen izvesti več operacij, s pomočjo katerih bi mala Maša lahko normalno hodila.

Bivanje v tujini in preostali stroški za družino predstavljajo velik finančni zalogaj, ki ga ne zmore, zato sta vsakršna pomoč in podpora v tako zahtevni življenjski situaciji še kako velikega pomena.

Kljub osebni tragediji mislita na druge

Pomoč staršev Viljema Julijana je res občudovanja vredna, saj sta pripravljena pomagati, čeprav sta trenutno v enem izmed najtežjih življenjskih obdobij. Njun sin, ki ima neozdravljivo bolezen, lahko namreč umre vsak trenutek, a kljub temu mislita tudi na druge, ki so se prav tako znašli v stiski in potrebujejo pomoč.

Da bi pomagala drugim, pa je bil tudi glavni razlog, da sta ustanovila dobrodelni sklad, za katerega si želita, da bi zaživel v polni meri in bi lahko z njim pomagala čim več otrokom z redkimi, hudimi ali neozdravljivimi boleznimi ter njihovim družinam.

Preberite še:
Stopimo skupaj za malega Viljema Julijana, ki ima neozdravljivo bolezen

Preberite še:
Najstnik z veseljem skrbi za obolelo družino

Preberite še:
Ko se rodi poseben otrok: “Sprejemanje prihaja počasi, po tihem”