V Sloveniji so že vsi slišali za misijonarja Friderika Barago, a le malokdo za Jakoba Trobca
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Slovenci imamo številne uspešne in znane misijonarje. Spomnimo se le na Friderika Barago, ki je širil krščanstvo med severnoameriškimi Indijanci ter za nameček nemško govoreče Evropejce seznanil z zgodbo o indijanski princesi Pokahontas, ali Ignacija Knobleharja, ki je misijonaril med poganskimi afriškimi plemeni v Južnem Sudanu in raziskoval dežele ob Belem Nilu.
Pot v ZDA
Podobno je bil misijonarsko navdihnjen tudi Jakob Trobec, ki se je rodil 10. julija 1838 na Logu pri Polhovem Gradcu v kmečki družini. Leta 1864 je mladi Jakob začel študirati teologijo v Ljubljani, a je že naslednje leto odpotoval čez veliko lužo in nadaljeval študij v opatiji St. Vincent v Latrobeju (mestece je znano tudi pod imenom Beatty) v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Študij teologije je končal leta 1865.
Najprej je bil duhovnik v mestu St. Paul v Minnesoti, a je kmalu odšel v Crow Wing, od tu pa v Belle Prairie. Leta 1866 je spet zamenjal kraj in odšel v Wabashi, kjer je ostal do leta 1887. Vsa ta mesteca so v Minnesoti, v njem pa so večinoma živeli nemško govoreči priseljenci.
Preberite še:
Američan, ki se je prelevil v slovenskega misijonarja
Graditelj cerkva v preriji
V Wabashi je leta 1875 sezidal cerkev s šolskimi prostori, ustanovil šolo ter več društev, med drugim irsko dobrodelno društvo sv. Patricija in nemško podporno društvo sv. Jožefa.
Leta 1887 je postal župnik novoustanovljene župnije svete Neže v St. Paulu. Tu je sezidal več cerkev in šol ter ustanavljal katoliška društva.
Preberite še:
“Jokal sem le dvakrat: ob filmu Misijon in ko sem spoznal papeža”
Škof v St. Cloudu
Vrh svoje duhovniške poti je dosegel leta 1897, ko ga je papež Leon XIII. imenoval za škofa v St. Cloudu. Škofija St. Cloud je bila narodnostno zelo pisana, saj so tu živeli Francozi, Nemci, Irci, Slovenci, Poljaki, Čehi in pripadniki drugih evropskih narodov.
V škofiji St. Cloudu je Trobec ustanovil 39 župnij, dve bolnišnici in dobrodelni zavod. Kot v drugih krajih, kjer je služboval, je tudi tukaj gradil cerkve s šolskimi prostori – skupaj 38. V njih se je učilo pet tisoč učencev.
Trobčeva smrt
Trobec se je upokojil leta 1914, nato še enajst mesecev upravljal škofijo (do aprila 1915), nato pa preostanek življenja preživel v Brockwayu v Minnesoti. Tu je 14. decembra Trobec, ki je bil med Američani znan kot James Trobec, tudi umrl. Pokopan je na slovenskem pokopališču Sv. Štefana.
Po Trobcu so v njegovem domačem kraju Polhovem Gradcu poimenovali Kulturni dom Jakoba Trobca. Zanimivo je tudi, da so kar trije njegovi nečaki postali duhovniki v Minnesoti: Janez (John) Trobec (1875‒1945) in Jožef (Joseph) Trobec (1880‒1968) ter Janez (John) Seliškar (1871‒1932).
Glavni vir: Marijan Smolik, spletna stran Slovenska biografija
Preberite še:
Revolucionarna misijonarja, ki sta pokristjanjevala Slovane
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
Preberite še:
Starost ni ovira: 93-letna babica gre pomagat otrokom v Kenijo