Karkoli delam, kjerkoli sem, boš ti vedno moja opora in trden steber, ampak moram odrasti. Čas je, da grem
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Mogoče me ne boš takoj razumela, mogoče boš dolge noči jokala, ker je zdaj gnezdo prazno, mogoče me boš kdaj poklicala s cmokom v grlu in z bolečino v glasu, ampak mami, jaz grem.
Moram se naučiti ločevati perilo, preden ga dam v pralni stroj, mora mi postati jasno, da posoda naslednji dan ostane v pomivalnem stroju in da čista kad lepo diši, še posebej če sem jo očistila sama.
Naučiti se moram skuhati še kaj drugega kot makarone in računam, da mi bo pri tem pomagal internet. Spoznati moram, da mi mora plača ostati za 30 dni in da ples in pivo ne sodita med naše najosnovnejše potrebe.
Včasih moram začutiti osamljenost in drugim reči: “Moja mami je vedno rekla …” in začutiti ponos ob neštetih nasvetih, ki si mi jih v življenju dala in jih nisem vedno znala ceniti.
Prepoznati moram slaba prijateljstva, kar si ti prej počela zame, znati se moram zadržati, da ne bi ozmerjala svojega šefa, čeprav bi si to zaslužil, a si me naučila, da v resnem poklicu ne smemo hitro izgubiti nadzora in potrpljenja.
Ob sobotah popoldne si moram ustvariti svoje obrede, kot sta bila peka peciva in ples s teboj v kuhinji. Ob nedeljah moram sleči pižamo, pripraviti kosilo in večerjo in ne samo brati knjige, medtem ko ti vse to delaš zame.
Dober film moram pogledati sama, brez rame, na kateri bi se lahko razjokala. Pogrešati moram objem, ki me je potolažil na slab dan, in iskrenost, ki me je učila, kako vsak dan postajati boljši človek.
Preberite še:
Svet potrebuje ženske, ki so lepe zato, ker so svete
A ne misli, da mi je lahko. Vsak dan mi bo hudo, da ne morem domov k tvojemu umirjenemu nasmehu, da ti ne morem povedati vsega, kar se mi je ta dan zgodilo, brez trohice zdolgočasenosti na tvojem obrazu.
Pogrešala te bom tudi, ko bom imela otroke, tudi ko bom stara 80 let, čeprav bi napisala najboljšo knjigo na svetu.
Iditi moram, mami, a vedno te bom nosila v srcu.
Članek Samante Selzler je bil prvotno objavljen v reviji Obvious. Objavila ga je španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?
Preberite še:
Junakinja, ki je nasilje premagovala z lepoto