Čeprav je sveta maša osredotočena predvsem na spremenjenje (spremembo bistva) kruha in vina v telo, kri, dušo in božanstvo Jezusa Kristusa, se med evharističnim praznovanjem priznava tudi Božja stvaritvena dobrota.
Simbolika kruha in vina
Katekizem katoliške Cerkve poudarja to duhovno resničnost, ko razmišlja o simboliki kruha in vina, ki ju prinaša duhovnik:
Ko znamenji kruha in vina na skrivnosten način postaneta Kristusovo telo in kri, še naprej tudi naznačujeta, da je stvarstvo nekaj dobrega. Tako se ob pripravljanju darov (darovanju) zahvaljujemo Stvarniku za kruh in vino, sad "dela človeških rok", a najprej "sad zemlje" in "sad trte", darova Stvarnika. Cerkev vidi v kretnji Melkizedeka, kralja in duhovnika, ki "je prinesel kruha in vina", predpodobo svoje daritve.
Pred postavitvijo evharistije je judovsko ljudstvo pri bogoslužju Bogu darovalo sadove zemlje, poudarja Katekizem:
V Stari zavezi so med prvimi sadovi zemlje kruh in vino prinašali kot daritev v znamenje hvaležnosti do Stvarnika.
Zahvala Bogu
Na to opozarja tudi dejstvo, da evharistija pomeni zahvala:
Evharistija, ker je dejanje zahvale Bogu. Besedi eucharistein in eulogein spominjata na judovske blagoslove, ki razglašajo – predvsem med obedom – Božja dela: stvarjenje, odrešenje in posvečenje.
Kadarkoli smo pri sveti maši, smo povabljeni, da se Bogu zahvalimo za vse blagoslove, ki nam jih je dal. To vključuje številne materialne blagoslove, ki smo jih prejeli, vključno s hrano, ki jo uživamo, in domom, v katerem živimo. Lahko pa vključuje tudi zahvalo za to, da je stvarstvo dobro in lepo.
Obhajanje svete maše je najprimernejši način, da se Bogu zahvalimo vsakič, ko prepoznamo lepoto narave in se spomnimo izjemne zapletenosti sveta, ki ga je On ustvaril.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Aleks Birsa Jogan.
e