Te dni sem bil z župljani Grosupljega, Police in Lipoglava na romanju na Poljskem. Obiskali smo tudi zloglasno taborišče Auschwitz, kraj zla, smrti, trpljenja, obupa, joka. Ob vsakem koraku po taborišču me je kar zmrazilo. Kje je tukaj Bog, da dopušča take stvari? Tako se marsikdo sprašuje. Ne le v zgodovini. Tudi danes.
A vseeno taborišče prinaša tudi zgodbe dobrote, solidarnosti, pogleda daleč onkraj sebe, žrtvovanja za druge. Tako, kot je storil Maksimilijan Kolbe, ki je šel prostovoljno v smrt namesto nekega družinskega očeta. Mnogi so v taboriščih preživeli le s pomočjo vere. Njihova edina svetloba je bila molitev. Ena takšnih je bila Edith Stein.
Kako zelo krut zna biti človek. Od mene je odvisno, ali bo okrog mene mir ali sovraštvo. Postni čas je kot nalašč za premišljevanje o takšnih temah. Oglejte si vlog iz Auschwitza.
Martin z župljani na romanju na Poljskem:
