Kako otrokom privzgojiti ljubezen do stvarstva in skrb zanj

Malo stvari je, ki mi tako pomagajo, da se počutim bližje Bogu, kakor je bivanje v naravi.

Ne glede na to, ali srkam kavo na svojem dvorišču ali se odpravim na pohod v meglen gozd: čudenje nad lepoto sveta, ki ga je ustvaril Bog, napolni mojo dušo, kadarkoli stopim na prag svojega doma.

Način, kako nam narava omogoča, da se počutimo blizu Bogu, je čudovito opisan v knjigi Ana z Zelene domačije, ko Ana pravi:

Ker ljubim Božje stvarstvo, želim to ljubezen deliti s svojimi otroki. Poleg tega cenim neštete spoznavne, telesne, čustvene in družbene koristi časa, ki ga preživimo v naravi.

Obenem sem ugotovila, da je, kot pravijo, "narava odlična varuška": ko gremo ven, so otroci veselo zaposleni, jaz pa imam nekaj časa za branje ali sprostitev.

Če bi tudi vi radi vzgojili otroke, ki bodo z veseljem objemali drevesa, vam predstavljam nekaj predlogov, kako otrokom približati naravo.

Narava pomirja in uravnava otroke vseh starosti. Moja babica, ki je imela šest otrok in 20 vnukov, mi je nekoč rekla: "Če dete ne neha jokati, ga odnesi ven in se bo umirilo." Ta nasvet se je pri mojih otrocih odlično obnesel.

Sprehod ne pomeni nujno dolgega in napornega pohoda: tudi če se držite blizu doma, to prav tako šteje!

Ko je imel eden od mojih otrok kolike in je veliko jokal, sem vsak večer naložila malčka in dete v voziček in se odpravila na sprehod po soseski, ob čemer je bil malček pogosto deležen večerje kar v vozičku.

Trudim se razmišljati tako, da je gibanje v naravi čudovito in da se na prostem vsi počutimo bolje.

Moji otroci zelo uživajo v prepoznavanju ptic in rastlin, kar se zlahka spremeni v zabavno igro. Opazovanje ptic in prepoznavanje rastlin zadovoljujeta človekovo notranjo potrebo po zbiranju.

Da bi svojim otrokom pomagala pri spoznavanju navad in vedenja živali, jim berem iz del ameriškega naravovarstvenika in avtorja zgodb za otroke Thorntona Burgessa, ki je napisal več živahnih knjig o pticah in živalih.

Pogosto si pomagam z različnimi spletnimi programi, namenjenimi otroškim dejavnostim v naravi, ali pa slikanicami v obliki delovnih zvezkov, v katere otroci lepijo sličice rastlin in živali, ki jih prepoznavajo na sprehodih. Če imajo umetniško žilico, lahko to, kar vidijo na sprehodu, sami narišejo.

Poleg učenja zabavnih in zanimivih dejstev o rastlinah in živalih svoje otroke učim tudi varnosti na prostem, vključno s prepoznavanjem strupenih rastlin oz. plodov, kot sta recimo bršljan ali volčja češnja, ter preverjanjem za klopi.

To znanje jim omogoča, da med raziskovanjem na prostem poskrbijo za varnost sebe in drugih: eden od mojih otrok je v nekem trenutku rešil svojega vrstnika, ki je poskušal pojesti plod strupene rastline.

Vrtnarjenje je odličen in dejaven način za vključevanje otrok v učenje o naravnem svetu, ob čemer pa ni nujno, da imate pravi vrt.

Ko sem živela v stanovanju z dvema majhnima otrokoma, smo imeli doma le nekaj rastlin v lončkih, recimo kaktuse in zelišča.

Otroci radi pomagajo zalivati in skrbeti za rastline vseh velikosti.

Velika vzgojiteljica Charlotte Mason je nekoč dejala: "Nikoli ne bodite znotraj vrat, če ste lahko zunaj njih."

Čeprav tega ne upoštevam do skrajnosti, vedno iščem priložnosti, da čim več časa preživimo na svežem zraku. Kadarkoli nam vreme dopušča, zunaj jemo družinska kosila in večerje, otroci domače naloge in šolske obveznosti pogosto opravljajo na domači verandi, izlete na igrišča in v okoliške gozdove pa podaljšamo tako, da s seboj vzamemo stvari za pripravo piknika.

Kadar je le mogoče, se zunaj tudi igramo. Ena od mojih prijateljic svojim otrokom dovoli, da se s kockami igrajo na zunanji terasi, druga pa ima vodoodporne lutke, s katerimi se njeni otroci igrajo na dvorišču. Sama svojim otrokom dovolim, da plastične živali vzamejo ven in se igrajo v posodi z vodo.

Ko se preselite ven, običajna igra ali igrača postaneta nekaj novega in posebnega. Zunaj je tudi najboljši prostor za dejavnosti, pri katerih se otroci umažejo, recimo kinetični pesek ali slikanje. Samo da te stvari niso na na parketu ali preprogah, kajne?

Otroci lahko redno vodijo dnevnik in stvari, ki jih vidijo zunaj, narišejo, naslikajo ali zapišejo.

Zapisi so lahko zelo preprosti: da so recimo na pločniku opazili mravlje; tovrstna praksa pa krepi navado pozornosti in opazovanja, ki je zelo uporabna na kateremkoli področju odraslega življenja. Še bolje pa je, da našim otrokom pomaga spodbujati radovednost in zanimanje za svet okoli sebe.

Ko premišljujem o vzgoji otrok, ki imajo radi naravo, se spomnim stare zgodbe z naslovom Z očmi in brez oči: govori o dveh dečkih, ki sta hodila po isti pokrajini, vendar sta jo doživljala povsem drugače, saj je bil eden pozoren na svet okoli sebe, drugi pa ne.

Zase in za svoje otroke menim, da nas preživljanje časa v naravi ter usmerjanje naše pozornosti in opazovanja v naravni svet resnično osreči in nam pomaga bolj uživati življenje. Upam, da boste s pomočjo teh predlogov ugotovili, kako to radostno velja tudi za vašo družino!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.