Izvila sta se iz primeža odvisnosti: “Če ne bi bilo sina, bi bila verjetno že mrtva”

Mož, žena in trije ljubki otroci, čudovita družina. Kdo bi si mislil, da imata zakonca Jordan in Ross Hutton za seboj težko zgodbo odvisnosti od drog, ki sta jo uspela premagati prav zaradi otrok.

Ross je takrat začel na zabavah redno piti alkohol in kaditi marihuano, pozneje pa je postal zasvojen s protibolečinskimi tabletami (opioidi) in je začel drogo tudi prodajati. Za Jordan je vstop v svet zasvojenosti pomenila tableta, s katero se sicer v ZDA zdravi ADHD; dala ji jo je sošolka in kaj hitro ni mogla več brez ene tablete dnevno.

Ko je zaradi jemanja tablet utrpela manjšo možgansko kap, je tablete prenehala jemati, vendar to ni pomenilo konca odvisnosti zanjo, le sredstvo je zamenjala. Začela je kombinirati pitje alkohola z različnimi drugimi močnimi tabletami, od opioidov do anksiolitikov.

Večkrat je ob zaužitju kombinacije omedlela, a to ji je bilo všeč. Njeni prijatelji so hitro videli, da ima Jordan problem, sama pa je to zanikala.

Ross in Jordan sta se srečala leta 2009 in že ob prvem srečanju sta si bila všeč – prav tako pa sta se že na prvem srečanju tudi "zadela". Kmalu sta se preselila skupaj in en njunih glavnih ciljev je bil vsakodnevno poiskati drogo in jo zaužiti.

Njuna zunanjost je postala grozljiva. Bila sta umazana, pogosto več tednov brez umivanja, shujšala sta in imela uvelo kožo ter globoke modre podočnjake. Tipičen videz hudih zasvojencev z drugo.

Ne le, da je njun odnos zaradi tega trpel, postala sta tudi verbalno in telesno nasilna drug do drugega, saj sta bila stalno pod vplivom droge ali močne želje po njej. Ker je njuna odvisnost od dragih tablet in mamil stala ogromno denarja, sta morala krasti. Bila sta pogosto bolna, uničene sta imela odnose z vsemi sorodniki in prijatelji.

Ko sta dosegla najnižjo točko in pozimi živela v kombiju, je Jordan ugotovila, da je noseča. Jasno ji je bilo, da ne more otroku narediti tega, da bi se rodil mami narkomanki; prav tako pa se ni bila pripravljena odreči mamilom. Dogovorila se je za splav. Dan pred terminom jo je policija aretirala in poslala v zapor za štiri mesece.

 "Bogu hvala, da sem bila tisti dan aretirana in da so me za štiri mesece vtaknili v ječo. Čeprav sem bila zaprta, mi je bilo tam pravzaprav všeč. Po dolgem času sem bila trezna in brez droge.

Imela sem redne nosečniške preglede, začela sem se veseliti prihodnosti in tega, da bom postala mama," je hvaležna Jordan. V ječi se je lahko udeleževala dejavnosti, kot so delavnice, imela je čisto in suho posteljo za spanje.

Do dneva poroda je bila brez droge, a tisti dan, ko se je s sinom prvorojencem vrnila iz porodnišnice, jo je spet vzela. Jemal pa jo je tudi Ross. Ko je bil sin star osem mesecev, so Jordan spet aretirali, tokrat zaradi kraje avtomobila.

Naslednji dan so s socialno službo podpisali, da bodo njunega sina dali v oskrbo Rossovim staršem. "To, da so nama vzeli otroka, je bil najtežji občutek, ki sem ga kadarkoli doživela," se spominja Jordan. "Še nikoli nisem doživela take žalosti, jeze in nemoči."

Sčasoma sta po mnogih vzponih in padcih ter mnogih neuspešnih odvajanjih uspela Jordan in Ross ostati čista ter se odpovedati drogi enkrat za vselej. Velika motivacija pri tem jima je bila družina.

"Vedela sva, da si najin sin zasluži starše, ki niso odvisniki. Če sem povsem iskrena, verjetno nikoli ne bi nehala jemati droge, če ne bi imela sina. Včasih celo pomislim, da bi brez otrok morda bila že mrtva."

Zgodba Jordan in Rossa je zgodba s srečnim koncem. Njun sin je čez nekaj let dobil še dve mlajši sestrici, zdaj pa vsi skupaj živijo v lepem domu, ki so ga sami obnovili.

Jordan pravi, da ne smemo nikoli obsojati drugih, saj nikoli nismo v tuji koži in ne moremo vedeti, kaj točno se v človeku dogaja. "Odvisnost je bolezen. Zagotavljam vam, da se še nikoli nobenemu odvisniku ni zgodilo, da bi se zjutraj zbudil in si rekel: 'Postal bom narkoman in si uničil življenje.' To je bolezen. Potrpežljivost in dobrohotnost lahko delata čudeže. Nikoli pa ne obupajte, tudi če ste odvisniki. Ne smemo se nehati boriti. Korak za korakom."

Ross, zdaj ponosni oče treh otrok, dodaja še: "Če ima človek globoko v sebi željo po tem, da bi bil čist in da bi prenehal životariti, potem je treba biti vztrajen. Zelo verjetno je, da se ti nekajkrat ponesreči, preden ti uspe. Tudi zid se zgradi opeko po opeko."