“Svojo identiteto razvijam tako, da skrbim, da sem obkrožena z ljudmi, ki jih res čutim”

Marjeta Malovrh je študentka biopsihologije, prek mladinske organizacije No excuse na osnovnih šolah vodi delavnice, kjer se z mladimi pogovarjajo o nevarnosti drog, alkohola, o duševnem zdravju in drugih temah.

Sodeluje in vodi tudi najrazličnejše evropske projekte z raznovrstnimi temami, kot so diskriminacija, čustva, čuječnost. Piše svoj blog, pravi, da je pisanje ena najlepših stvari, poleg tega pa zelo rada in veliko bere.

V smehu pove, da sta kava in temna čokolada njeni najljubši stvari na svetu. Zelo rada preživlja čas v naravi, se druži in pleše ob dobri glasbi.

Letos je pri Stični mladih prevzela vlogo PR-vodje in bdi nad družbenimi omrežji.

1. Kakšen je zate idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ko zaslišim zvok budilke, jo navadno dam na dremež in v postelji poležim še vsaj 10 minut. Zatem si prižgem Spotify playlisto, počasi zbudim krmežljave oči in se odpravim k pisalni mizi.

Tam vsako jutro zapišem svoje jutranje strani prostega miselnega toka. To mi pomaga, da svoje skrbi odložim, še preden me te dohitijo v dnevu. Potem pa kot vsi ­– kopalnica, "outfit", zajtrk. Tega, če je le mogoče, rada pojem zunaj, ko je lepo vreme, pa se še malo pretegnem na soncu.

2. Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si rečeš … ?
Ob ogledalu imam eno izmed tistih kartic "kaj me osreči …" Na moji piše "ogledalo, ker se lahko nasmehnem tudi sama sebi". Tako mi je prišlo nekako v navado, da si zjutraj poklonim en velik nasmeh.

3. Biti urejena je zate pomembno, ker … ?
Moja zunanjost preslika mojo notranjost in obratno. Moj videz je moja bojna oprava in kadar se ne počutim samozavestno, mi moj usnjen suknjič, rdeča šminka in maskara dajo tisti "push", ki ga potrebujem, da grem iz svoje glave. Urejenost je vrlina, ki me jo je učila moja mami že od malega.

Ure, ki sem jih kot otrok preživela v njeni šivalnici ob listanju revij Burda in pozneje ob kreiranju svojih prvih oblek, so mi izostrile oko in dale občutek za urejenost. Poleg tega me sam proces urejanja, izbiranja oblačil, nakita in mejkapa nekako pomirja in pripravi za situacijo ali dogodek, kamor se odpravljam. Urejanje je nek tak moj čas.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolniš?
Z glasbo, meditacijo, predvsem pa se duhovno napolnim v naravi. Ta me vedno znova navdušuje nad svojo kompleksnostjo in preprostostjo. Zdi se mi, da tam zares zadiham s polnimi pljuči in se uspem umiriti.

5. V službi si imela naporen dan – nosiš delo in težave domov? Kako se temu izogneš?
Svoje težave, ki me pustijo težko, jezno, razočarano, žalostno ali pa brezvoljno, poizkusim sprostiti, preden se vrnem domov. Moja velika ljubezen je glasba, ki me vedno sprosti, ko ta ne zadostuje, pa se poslužim gibanja v obliki plesa ali pa sprehoda. Sprehod, ko moram kaj premisliti, ples, ko moram sprostiti peneča čustva. Ko pa je moja glava polna vrveža, takrat v roko vzamem pisalo in svojo zmedo pustim na papirju.

6. Izkušnja, za katero si v življenju najbolj hvaležna, in kaj si se iz nje naučila?
Zdi se mi, da me življenje uči vsak dan. Težko se odločim za samo eno izkušnjo, saj so me vse velike in male pripeljale do tega, kdo sem danes. Moja prva zares velika izkušnja je bila dvomesečna Španija po srednji šoli.

Takrat sem se prvič sama srečala s tujim svetom in bila primorana poskrbeti zase. Tako sem zares vzljubila pohajkovanja po tem življenja polnem planetu. Velik pečat pa je name pustil tudi čas koronavirusa.

Verjetno nisem edina, ki jo je čas izoliranja nekako prisilil v to, da sem se zazrla vase in se soočila s temnimi platmi, ki sem jih uspešno ignorirala, dokler nisem bila primorana sedeti sama s sabo. Zdi sem mi, da mi je to obdobje pomagalo, da sem danes tukaj, kjer sem; srečna in zadovoljna s tem, kam grem in kaj vse me še čaka.

7. V študiju biopsihologije si se našla. Kako te je znanje, ki si ga prejela, zaznamovalo kot osebo, česa si se naučila za svoje življenje?
Študij biopsihologije mi je močno pisan na kožo, saj me je že od nekdaj zanimalo delovanje človeka. Študij mi je omogočil, da sem začela razumeti svoje telo, čustvovanje, da sem raziskala svoje globine in odkrila, kaj me kot osebo zaznamuje. Naučila sem se pomembnih sposobnosti uravnavanja stresa, svojih čustev in na sploh osebnostno zrasla.

V življenju mi je veliko lažje, saj razumem svoje delovanje, hkrati pa imam tudi znanje, da razumem ljudi okoli sebe. Čisto preprosto, stvari ne jemljem več osebno, saj razumem, da smo vsi na svoji poti, ki si jo lahko oblikujemo le sami.

8. Kako poskušaš v svetu, v katerem živiš, kot mlada iskati svojo identiteto?
Identiteta je tako velik pojem, ki zajema toliko različnih vidikov osebe. Svojo identiteto razvijam tako, da skrbim, da sem obkrožena z ljudmi, ki jih res čutim. Tisti nasmehi, ki spodbujajo, in objemi, ki blažijo.

Pa smeh, ki je nalezljiv, in besede, ki te postavijo na realna tla. Zavedam se, da me ljudje in okoliščine gradijo kot osebo, zato sem res pozorna, kje in s kom se gibljem. Velik del iskanja moje identitete pa se dotika sledenja svojemu občutku in odkrivanja delov sebe, ki ostajajo še zaprašeni. Temu, da pustim stvarem, da so, da ne silim, če ne gre, in pustim stvarem, da so tudi nepopolne.

9. Pri letošnji Stični mladih si zadolžena za družbena omrežja. Kaj želite sporočiti mladim, ki vam sledijo?
Družbena omrežja so v zadnjem času dobila negativen sloves. Raziskave potrjujejo njihovo zasvojljivost in ustvarjanje slabe samopodobe. Sama menim, da so družbena omrežja lahko v veliki meri pozitivna, dokler smo pozorni na to, kakšne vsebine spremljamo.

Letošnji profili Stične mladih so zato močno osredotočeni na vsebino, ki lahko našim sledilcem pomaga na njihovi poti osebnostne rasti. Na podkastu Kdo praviš, da sem? lahko najdeš kar nekaj smernic, ki ti lahko pomagajo, da se v času poplave informacij počutiš opolnomočenega in manj izgubljenega.

10. Biti ženska je lepo, ker … ?
V sebi nosimo toliko neke moči. Ženska energija je nalezljivo očarljiva, nežna, zapeljiva in ognjevita. Ženske, ki čutijo sebe, mi vedno pustijo pečat mogočnosti in topline. Pri ženskah mi je najbolj všeč, ko se čutijo in to izražajo na glas.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.