V otroštvu so jo zapustili, do danes pa je posvojila že 350 otrok

Huynh Tieu Huong je 55-letnica iz Vietnama, ki je zgled tega, da lahko svojo situacijo, ne glede na to, kako težka je, vedno obrnemo na bolje in naredimo nekaj dobrega zase in za ljudi okrog sebe.

Kot poroča portal Upworthy, so Huynh kot malčico starši pustili na pragu neke hiše in odšli. Pri sebi je imela le izkaznico, na kateri je pisalo, da je rojena leta 1968, drugih podatkov o rojstnem dnevu, imenu, starših in kraju rojstva pa ni bilo.

Našla jo je starejša gospa, ki je bila prav tako brezdomka. Začela je skrbeti zanjo, jo naučila, kako prositi za hrano in kako preživeti na ulici. Uspelo ji je, da je deklici zagotovila prvi dom pri nekem mladem paru.

Izkazalo se je, da sta mlada zakonca spolna prestopnika. Na srečo pa so za to vedeli njuni sosedi, ki so uspeli mali Huynh pomagati, da jima je pobegnila. Pred Huynh je bilo več let brezdomstva in menjavanja lokacij, vse pa se je začelo spreminjati, ko je bila stara 19 let.

Takrat je namreč na svojem pragu našla zapuščeno dojenčico. Odločila se je, da jo posvoji. Spoznala je nekega gospoda s Kitajske, ki se je odločil, da ji da denar, da lahko najame stanovanje in poišče službo.

Ko je zaslužila toliko, da je lahko preživljala sebe in svojo posvojeno hčer, je začela leta 1993 opravljati prostovoljno delo v Vietnamu, kjer je pomagala sirotam in starejšim.

Leta 2001 je ustanovila dobrodelno središče Que Hong in posvojila več kot 300 sirot. Ustanovila je tudi fundacijo Matere Houng, da bi lahko nadaljevala svoje delo, in vest o sebi razširila tudi do ZDA.

Zaradi nesebičnega dela, ki ga opravlja že toliko let, so jo državni mediji poimenovali kar "Mati Terezija iz Vietnama".

Prostovoljci iz celotne Azije prihajajo v njeno središče in pomagajo otrokom na najrazličnejše načine. Tako so v središče sprejeli že 346 otrok, ki so bili sirote, brez doma ali pa so jih našli.

S pomočjo sredstev, ki jih središče prejme od ljudi s celega sveta, imajo ti otroci možnost šolanja, varnega prostora za spanje in igro, dobijo hrano in ustrezno medicinsko oskrbo.

Povsem razumljivo bi bilo, če bi Huynh po težkem otroštvu in mladosti poskrbela zase in si zagotovila lagodno življenje, sama pa se je odločila, da bo storila nekaj veliko večjega in tako omogočila lepše življenje še več kot 300 drugim otrokom, ki so se znašli v podobni situaciji.