Kako si je Bog zamislil osrečujočo spolnost

"Ko pride do vprašanja spolnosti in intime, le redki pari doživljajo 'mirno plovbo'," pravi dr. Juli Slattery, klinična psihologinja, terapevtka in avtorica 10 knjig s področja krščanske spolnosti.

"Zastavlja se ogromno vprašanj, od tega, kaj storiti, če partnerja zalotimo pri gledanju pornografije, do tega, kako uživati v spolnosti, če smo bili kot otroci vzgojeni v prepričanju, da je spolnost nekaj slabega ali grešnega."

Juli Slattery pravi, da je Bog spolnost namenoma ustvaril tako, da glede nje ne moremo imeti mlačnih občutkov. Bodisi nam to v zakonu prinaša poglobitev intime bodisi predstavlja oviro ali vir slabe volje – vmesne možnosti ni.

Da bi lahko polno živeli spolnost v zakonu, kot si je zamislil Bog, moramo razumeti, da Bog tudi prek nje do nas uresničuje svojo zavezo. Pri slavljenju Boga prek spolnosti ne gre samo za to, da se izogibamo grehu na področju spolnosti, ampak tudi za to, da razumemo, da s tem živimo zavezo v svojem zakonu.

Juli Slattery predstavlja štiri elemente Božje zaveze, ki naj se prek spolnosti kažejo v zakonu med možem in ženo.

Sveto pismo je polno opisov Boga, med njimi pa je večkrat poudarjeno, da je Bog zvest in trden v svoji ljubezni do nas, da se drži svojih obljub, da se ne spreminja in da je vedno z nami.

Razlika med zakonom, ki ga propagira današnji čas, in zakonom, ki je odsev Božje zaveze, je ravno v zvestobi. Bog je sveti zakon osnoval na obljubi: " … da ti bom zvest(a) v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil(a) in spoštoval(a) vse dni svojega življenja."

Ne gre le za obljubo, da moža ali žene ne prevaramo, temveč gre globlje. Sem oseba, ki je vredna zaupanja? Ali partnerja kaznujem s tem, da se mu telesno ali čustveno odtegujem? Ali se kdaj vprašam, če bi bilo moje življenje lepše, če bi bil(a) poročen(a) z drugim človekom?

Bog si je osrečujočo spolnost zamislil kot pot in kot proces. Kot lahko leta beremo Sveto pismo in v resnici ne poznamo dobro Boga, tako smo lahko leta zelo aktivni v spolnosti, a v resnici ne poznamo intime.

Intima v spolnosti pomeni, da si z možem ali ženo ne delimo le teles, pač pa tudi vso različno paleto čustev, ki v različnih obdobjih spremlja zakon in spolno življenje. Včasih so pogovor, sprejemanje, ranljivost ali dotiki, ki ne vodijo v spolnost, lahko dosti bolj intimni od spolnega odnosa.

Ena temeljnih značilnosti Božje ljubezni do nas je žrtvovanje, ki je doseglo višek v Kristusovi smrti na križu.

V vsakem zakonu pridejo tudi obdobja razočaranja, ko spolnost ni to, kar smo si zamišljali, da bo. Morda je to takoj po poroki, morda med nosečnostjo, po porodu, če se srečujemo z neplodnostjo, boleznijo in tako dalje. Morda so želje obeh zakoncev težko uskladljive – en si želi pogostih spolnih odnosov, drugi ne.

Bog nam ni dal spolnosti zato, da bi bil to vir sebičnosti, pač pa smo možje in žene poklicani tudi k sprejemanju žrtev in darovanju v spolnosti. Skozi sprejemanje razočaranj in različnih izzivov lahko, če zraven spustimo tudi Boga, rastemo in si postajamo bližji.

Sveto pismo nas vabi, da smo veseli in da radi praznujemo Božjo zvestobo do nas. Vabi nas k petju, plesu, veselim vzklikom in slavljenju. Kaj je lepšega kot to, da tudi skozi ljubečo spolnost, ki jo živimo v zakonu, slavimo Boga in ta dar njegove ljubezni?

Skozi Visoko pesem lahko razumemo, da nam je spolnost dana tudi v strast, užitek in poglobitev našega doživljanja ljubezni; tako Božje ljubezni do nas kot tudi medsebojne ljubezni med zakoncema.