Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Bil je čas tik pred božičnimi prazniki, ko je Dawn Cypret prejela telefonski klic. Bil je njen zdravnik. Opozoril jo je, naj se raje usede, kajti dobil je njene izvide in novice so bile zelo slabe. "Rekel mi je dobesedno tole," se spominja Dawn. "Takoj, ko odložite slušalko, pokličite rešilca in recite, da imate srčni napad."
Umrla po uspešni operaciji
Dawn, povsem v šoku, je ubogala zdravnikovo navodilo. Na poti v bolnišnico sta z možem Mikom obupano molila. Mike, prav tako pretresen kot Dawn, se je zavedel, da se prav lahko zgodi, da bo ženo kmalu izgubil. V solzah se spominja, da je molil: "Bog, prosim, naj se moji ženi ne zgodi nič hudega … "
Dawn pa je v molitvi rotila Boga, naj je še ne vzame k sebi. "Gospod, moji otroci me še potrebujejo, prav tako moj vnuk. In kako bo Mike sam, poročena sva tako dolgo, da brez mene preprosto ne bo zmogel. Prosim, nakloni mi še vsaj malo časa tukaj, na zemlji," ga je rotila.
V bolnišnici so Dawn takoj sprejeli in ji sporočili, da ima tako slabe srčne žile, da bo šla nemudoma na operacijo, potrebovala pa je štiri obvode. Operirana je bila točno en teden pred božičem. Vsa njena družina je molila, goreče je molil tudi njen vnuk Ethan, ki je na kolenih prosil Boga, naj reši njegovo babico.
Operacija je bila uspešna in Dawn so odpeljali na intenzivni oddelek, ko so pet ur pozneje aparati, na katere je bila priključena, nenadoma pokazali ravno črto. Nemudoma so jo spet odpeljali v operacijsko sobo, kjer je na operacijski mizi umrla.
Hodila in pogovarjala se je z Jezusom
Sledilo je nekaj, česar ne bo nikoli pozabila. "Spominjam se, da sem zapustila svoje telo. Hkrati sem videla sestro, ki me je oživljala, videla pa sem tudi svojega vnuka, kako je klečal pred jaslicami in rotil Boga, naj me ne vzame k sebi. Videla sem lahko vse hkrati, različne prizore.
Znašla sem se v nebesih in hodila vštric z Jezusom. Razločno sem videla sledove žebljev na njegovih dlaneh. To je bil On, ki je umrl za nas. Bilo je prelepo. Rekla pa sem mu: Gospod, če me zdaj vzameš k sebi, kako se bo znašel moj mož? Poročena sva 39 let, ne vem, kaj bo z njim. Potem pa sem se nenadoma spet znašla v svojem telesu, v operacijski sobi."
Dawn je do božiča že toliko okrevala, da se je lahko pogovarjala s svojimi dragimi in jim pripovedovala o vsem, kar je doživela. Potrebovala pa je eno leto intenzivne fizioterapije, da se je lahko spet postavila na noge in da ni več potrebovala invalidskega vozička.
"Pripravi se, kajti On prihaja"
Od takrat naprej vsem pripoveduje o Jezusu, pričuje o svojem doživetju in opozarja ljudi, naj se pripravijo na njegov prihod.
"Zdravniki so mi rekli, da sem božični čudež. Jaz pa bi rada vsem povedala: Ni je stvari, ki je Bog ne bi mogel narediti. Ko se v božičnem času zbiramo ob jaslicah, se moramo zavedati, da je dojenček v jaslicah tisti Jezus, ki so ga pribili na križ in je umrl za vse nas. Umrl je tudi zate, zato da boš lahko nekoč vso večnost ob Njem v tem čudovitem kraju, ki sem ga že videla. Rada pa bi poudarila, da se mora vsak pripraviti, kajti On prihaja. Pripravi se, kajti ne veš, kdaj pride. Lahko da danes, lahko da jutri. Prihaja pa kmalu."
Po njeni zgodbi pa so napisali tudi knjigo z naslovom Heaven is closer than you think (Nebesa so bližje, kot se nam zdi).
