Znamenita cerkev, v kateri se želi poročiti na tisoče zaročencev

"Če se želite čez nekaj let poročiti v tej cerkvi, je bolje, da datum poroke določite, še preden začnete iskati svojo izbranko," je o cerkvi svete Elizabete Ogrske v Bratislavi v šali povedal neki mladenič. To svetišče je priljubljena znamenitost za obiskovalce slovaške prestolnice.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.

Nahaja se nekaj minut iz starega mestnega jedra in njena izvirna arhitektura vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev. Po domače jo imenujejo "modra cerkev" in je ena glavnih arhitekturnih znamenitosti Bratislave.

Barve in oblika cerkve dajejo vtis, kot da je iz pravljice. Izrisal jo je Ödön Lechner, arhitekt, ki ga imenujejo madžarski Gaudí. Zgrajena je v slogu madžarske secesije Szecesszió, ki ga v različnih evropskih državah imenujejo z drugimi izrazi, v Nemčiji Jugendstil, v Franciji Art Nouveau, v Španiji Modernismo …

Lechner je vzpostavil nov pogled na arhitekturno tradicijo, po študiju v Berlinu je deloval v Budimpešti, dolgo je tudi potoval po Italiji, nekaj časa živel v Parizu in nato še v Londonu.

Na projektu gradnje cerkve svete Elizabete Ogrske v Bratislavi je delal med letoma 1907 in 1913, pred tem pa mu je bilo zaupano projektiranje kraljevega bogoslovnega semenišča (1906–1908), ki se nahaja ob cerkvi. Tudi ta zgradba vsebuje elemente modernizma, čeprav njena barva ne vzbuja toliko pozornosti. V tistem času je bila Bratislava del Kraljevine Ogrske in se je imenovala Presporok (v madžarščini) ali Pressburg (v nemščini).

Pred modro cerkvijo obiskovalcem pade v oči precej neprivlačna zgradba, zgrajena v ruskem formalističnem slogu, ki je nekoč služila kot bolnišnica.

Cerkev je posvečena eni od madžarskih svetnic, Elizabeti Ogrski, hčeri kralja Andreja II., ki se je rodila leta 1207 in umrla leta 1231. Odraščala je na bratislavskem gradu, poročila se je z grofom Ludvikom IV. Turingijskim in skupaj sta bila neskončno srečna.

Kljub nekaterim očitkom na njen račun vemo, da je Elizabeta že takrat revežem darovala dragocene predmete z dvora, kar je njen mož odobraval, saj je verjel, da jima bo poplačano v nebesih. Elizabeta je dala v spodnjem delu gradu v Wartzburgu zgraditi bolnišnico z 28 posteljami in vsak dan obiskovala bolnike.

Njena hči Gertruda je bila pozneje razglašena za blaženo – blažena Gertruda iz Altenberga, opatinja.

Kmalu pa je Elizabeta ovdovela. Takrat se je odločila, da se bo odpovedala svojemu bogastvu, gradila bolnišnice in se posvečala najbolj ubogim. Umrla je pri 24 letih, ne vemo, ali zaradi pretirane izčrpanosti ali bolezni.

Ob njeni smrti se je sloves o njeni svetosti hitro razširil po vsej Srednji Evropi.

Leta 1235 jo je papež razglasil za svetnico. O njej so govorili, da je "najpomembnejša ženska nemškega srednjega veka". Pokopana je v cerkvi svete Elizabete v Marburgu. Danes je to protestantska cerkev, v kateri pa so določeni deli namenjeni katoličanom.

V špansko govorečih območjih se je njen sloves razširil zato, ker se je njena polsestra Violeta Ogrska poročila s kraljem Jakobom I. Aragonskim, in od takrat je postala Elizabeta priljubljeno ime, ki so ga starši izbirali za deklice. Trenutno je sveta Elizabeta Ogrska zavetnica Bogote, glavnega mesta Kolumbije.

V Španiji je sveta Elizabeta zavetnica medicinskih sester, njen god praznujejo 17. novembra.

Modra cerkev v Bratislavi ima tako zunanje kot notranje stene pobarvane v sveto modri in beli barvi, kar poživlja njen videz. Strop je poslikan z zvezdami, oltarna podoba pa je posvečena sveti Elizabeti Ogrski.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.