3 nasveti, kako se pripraviti na poroko v zrelih letih

Ali je poroka v zrelih letih dobra ali slaba ideja? Ali obstaja idealna starost za poroko? Po besedah Camille Rochet, psihologinje in terapevtke za pare, je odgovor na to vprašanje nikalen.

"Seveda pravijo, da se velike življenjske odločitve sprejemajo pred 30. letom. Da, morda je to res lažje, predvsem zato, ker biološka ura ženskam omogoča, da pri tej starosti lažje rojevajo otroke. Toda onkraj tega pomisleka menim, da idealna starost za poroko ne obstaja. To je povsem osebno vprašanje," pojasnjuje psihologinja.

Švicarska psihologinja Gisela Labouvie-Vief je opravila raziskavo pri ljudeh, starejših od 45 let, in med drugim ugotovila, da starost zagotavlja večjo sposobnost za vzpostavljanje srečnega odnosa. Po mnenju Labouvie-Viefove so ljudje v 40. in 50. letih sposobnejši mirno usklajevati nesoglasja med lastnimi potrebami in potrebami svojih sozakoncev.

Strah pred razmišljanjem zunaj okvirjev izgine pozneje v življenju; zaradi življenjskih izkušenj postanemo bolj prilagodljivi, bolj radovedni glede drugih in bolj pristni. Vse te lastnosti vzbujajo samozavest in paru prinašajo veliko mero spokojnosti.

Po mnenju Labouvie-Viefove ta potencial za oblikovanje trajnega zakona izhaja iz dejstva, da med 40. in 50. letom naše čustveno doživljanje postane globlje in bolj usklajeno. To nam omogoča, da svoje notranje življenje odpremo na bogatejši, živahnejši in privlačnejši način … Ali ni to eden od ključev do srečnega skupnega življenja?

"Pari, ki se poročijo v zrelih letih, in veliko takšnih poznam, so tako dolgo čakali na skupno življenje in ustvarjanje družine, da so se pripravljeni zakoncu podariti na pogosto zelo izjemen način. Ker so lahko izkoristili samsko življenje za uresničitev nekaterih svojih sanj, pridobivanje izkušenj in življenjski razcvet, postanejo zelo velikodušni pri sprejemanju zakonca, ko enkrat sprejmejo odločitev za poroko," pojasnjuje Camille Rochet.

Ta oblika zrele ljubezni je mogoča, ker se oba dobro poznata: "Počasi sta se naučila obdelovati svoj 'osebni vrt' in sta enako spodbujena za negovanje skupnega vrta," dodaja psihologinja.

Seveda pa obstajajo tudi resnične ovire za sklenitev zakonske zveze v zrelem obdobju. Težavo lahko predstavlja dejstvo, da sta oba človeka preveč ustaljena v svojem nekdanjem življenju, za katerega je značilna velika mera svobode. Tej se ni vedno preprosto odpovedati v korist družinskih odgovornosti in omejitev. S poroko se morata obe osebi premakniti iz svojih ustaljenih življenj.

"Položaj zrelih parov nima nič skupnega s položajem mladih parov, ki začenjajo svoje poklicno in družbeno življenje," meni psihologinja. Dejansko ni vedno preprosto zamenjati službe, da bi se pridružili zakoncu, ali se odpovedati stanovanju in se preseliti k drugemu.

Za nekatere ljudi je opustitev prejšnjega življenja lahko precej zapletena. Za prehod v novo skupno življenje je potrebno resnično veliko dela. Poleg tega se lahko pojavijo rane, ki so se nabrale v letih samskega življenja, in oslabijo partnersko vez.

Kako se lahko pripravite na poroko v zrelih letih? Kakšen odnos potrebujete za uspešno skupno življenje? Camille Rochet svetuje:

Veliko parov, ki se poročijo v zrelih letih, se spozna prek družbenih omrežij, ali spletnih strani za zmenke, ali pa v širšem prijateljskem krogu. Posledično se med zakoncema pogosto pojavijo razlike v izvoru, okolju in kulturi, kar lahko povzroči nesporazume ali nesoglasja, predvsem v zvezi z vzgojo otrok.

Nujno je, da smo na te razlike v mnenju pozorni, da jih sprejmemo in vsak dan obvladujemo. Temeljnega pomena za uspešen zakon je, da smo pripravljeni povsem podvomiti o sebi, da bi sprejeli drugega.

Ženska biološka ura lahko v poznejšem zakonu predstavlja resno oviro. Možnosti za rojstvo otrok so občutno manjše kot pri mlajših parih. Ta pritisk lahko povzroči tesnobo (strah, da ne bosta imela otrok) in/ali trpljenje (spoznanje, da ne moreta imeti otrok), ki ju par težko obvladuje.

Pomembno je, da se o tem pogovorita pred poroko in se uskladita, kako sta kot par lahko plodna na druge načine.

V zakonsko zvezo v zrelih letih zakonca prideta vsak s svojo zgodovino verskega življenja. Vsak izmed njiju je v svojem duhovnem življenju rasel na svoj način. Včasih ima eden intenzivno molitveno življenje, medtem ko je drugi daleč od tega, bolj v spraševanju in dvomu.

Pomembno je, da skupaj premislita o svojih razlikah in ugotovita, kako lahko prilagodljivo sprejmeta pot drug drugega. Tako se lahko nežno prilagajata in duhovno povezujeta, ob tem pa spoštujeta notranjo svobodo vsakega posameznika.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.