Kako ustvariti topel odnos z odraslimi otroki?

Ko so otroci še majhni in odvisni od nas, je nekako naravno, da imamo z njimi zelo tesen odnos. Ko pridejo v najstniška leta, se mora ta odnos začeti spreminjati (naj je še tako boleče) in se približati temu, da se otroci lahko osamosvojijo in odidejo od nas, ko pride čas za to. Z odraslimi otroki imamo nato priložnost ustvariti nov, še trdnejši in bolj poglobljen odnos kot prej. Pri tem pa je dobro upoštevati nekaj načel, po katerih bomo ustvarili odnos zaupanja in medsebojnega spoštovanja.

Med odraščanjem otrok imamo priložnost opazovati, v kakšne osebnosti se razvijajo. Postajajo samostojni ljudje, ki niti slučajno niso podaljški nas staršev. In čeprav je to včasih za nas težko, je še dobro, da je tako! Imajo svoje hobije, svoje interese, grejo po svoji poti in na njej imajo svoje izzive. Pokažite zanimanje za njihovo življenje, ne v smislu nadzora ali pretirane radovednosti. Pač pa se zares zanimajte za fascinantne ljudi, ki postajajo, in za njihovo razmišljanje ter pogled na svet.

Zelo pomembno je, da si iz glave izbijemo točno določene ideje o tem, kako naj bi naši otroci živeli. Seveda si zanje želimo, da bi posvojili pravo lestvico vrednot, da bi živeli pošteno, v veri in spoštovanju sebe in drugih. Povsem nekaj drugega pa je, če bi jim radi "predpisovali" vse podrobnosti, od dnevnega urnika do dopustovanja in tega, v katero službo hodijo in s kom se družijo. Ni prav, da bi otroci imeli občutek, da so "zgube", ker so razočarali svoje starše; in to samo zato, ker ne živijo točno tako, kot s(m)o si starši zamislili zanje.

Živimo v hitrem in hektičnem svetu, v katerem se dnevi obračajo neskončno hitreje, kot bi si to želeli. Kaj hitro se zgodi, da mine teden, mesec, ne da bi lahko organizirali skupno družinsko srečanje ali kosilo. Zelo pomembno je, da kljub temu z otroki vzdržujete nek reden kontakt, naj bo to klic, SMS-sporočila, video klic ali kaj drugega. Tehnologija nam omogoča nešteto možnosti, da ohranimo lep odnos, četudi se ne moremo pogosto videti v živo.

Kar pa je pri tem pomembno, pa je, da nismo preveč naporni s klicanjem. Redno je dobro, prepogosto ali preveč intenzivno pa ne, saj lahko dosežemo ravno nasprotni učinek od željenega.

Če že imate vnuke, zagotovo neskončno cenite vsako minuto, ki jo lahko preživite z njimi. Odnos z odraslimi otroki pa zna pri tem priti v nevarnost, da bi se kar porazgubil, saj se dogajanje ali pogovor pač vedno vrti okrog vnukov, kadar so ti zraven. Poskrbite za to, da boste z odraslim sinom ali hčerko preživeli tudi nekaj kakovostnega časa, ki bo namenjen samo njemu ali njej, brez da bi bili zraven (fizično ali v pogovoru) prisotni še vnuki. Vaši otroci vam bodo za to zelo hvaležni.

Včasih se je težko zadržati, ko opazujete svoje odrasle otroke in vidite, da njihovo razmišljanje ali ravnanje ne gre v pravo smer. Mogoče jih celo opazujete, kako bodo ponovili isto napako, kot ste jo vi pri njihovih letih. Kar bi jim seveda iz srca radi preprečili, da jim prihranite grenko izkušnjo. Ugriznite se v jezik in ne dajajte nasvetov, sodb ali ostrih pripomb. Raje ponudite uho za poslušanje in skušajte otroke podpirati pri njihovih odločitvah. Če pa vas povprašajo za nasvet, tedaj je zelo dobrodošlo, da jim po svojih najboljših močeh svetujete, kako bi vi ravnali na njihovem mestu.