Od srditega boja z ognjem na Krasu do slovenskega prvaka v le dveh dneh

Klemen Šen je mladenič iz Logatca. Odličen športnik, pred kratkim se je pridružil slovenskim odbojkarskim prvakom, ACH Volleyju. A še pred odbojkarsko žogo je imel v rokah že gasilsko cev. Vsa petčlanska družina je namreč med gasilci, oče tudi poveljnik lokalnega gasilskega društva – PGD Dolnji Logatec.

Za Klemenom so čustveni in adrenalinski dnevi. Četrtek je namreč preživel na Krasu, kjer je gasil med Opatjim selom in Kostanjevico, konec tedna pa ga je že čakalo državno prvenstvo v odbojki na mivki, ker sta s soigralcev Nejcem Zemljakom pokorila vse tekmece in postala državna prvaka.

Prvi "gasilski" spomin sega v zgodnje otroštvo, ko ga je oče že pri štirih letih vzel s sabo na intervencijo, ker sta bila pač doma sama, ko se je oglasil pozivnik zaradi travniškega požara. Z "gasilsko" metlo je tako mali Klemen tolkel pogorišče. Pozneje je rasel ob uniformah, čeladah in v njih. Želel je postati poklicni gasilec, a ima trenutno odbojka v njegovem življenju prednost. Z veseljem pa se odzove klicu na pomoč, kadar le more. Tako je bilo tudi, ko je bilo treba med kraške plamene.

"Iz medijev ni vidna vsa razsežnost požarov. Ogenj golta vse, česar se dotakne. Kar pogasimo, čez pol ure spet zagori. Vrtimo so v začaranem krogu. Mi smo varovali vasi. Ravno tisti dan se je veter obrnil proti vasem, zato smo imeli res veliko dela. V nekem trenutku bi nas ogenj skoraj zajel, še malo in bi zbežali," skrajno resne in nevarne razmere opisuje Klemen, s katerim boste obsežen intervju lahko prebrali v prihodnji številki revije #najst.

Okoliščine se lahko popolnoma spremenijo v zelo kratkem času, minuti. Klemen se spominja: "Gasimo travo, zapiha veter, plamen se razširi v grmovje in skoraj prek nas. Na srečo nam je plamen uspelo pogasiti. Tam je bil tudi domačin z dragocenimi izkušnjami. Na voljo smo imeli dokaj malo vode, približno pol kubičnega metra. Z visokim tlakom smo gasili desetmetrske plamene."

Intervencijske obleke za gašenje hiš in podobno so sicer toplotno izolirane, toda pred vročino bojevnikov s požari seveda nikakor ne morejo obraniti: "Vseeno peče. Zelo. Peče v obraz, roke … Še nevarnejši pa je dim. Če se obrne proti tebi, sta lahko le dva vdiha dovolj, da tudi omedliš. Maske varujejo le pred večjimi delci. To je to. Dim vdihneš vseeno."

Klemenova ekipa je bila na terenu 12 ur. Izmučenost je bila ogromna: "Zgodila se je situacija, ko smo bili na 300 metrih linije gašenja le štirje. Zelo težko je bilo. Pa sem fizično zelo dobro pripravljen. Če ne prideš zraven, ne moreš vedeti, kako je." On zdaj vsekakor ve.

Kot ve tudi, kako je postati državni prvak. To mu je letos uspelo prvič. V paru z Nejcem Zemljakom sta slavila v odbojki na mivki, ki številnim dvoranskim odbojkarjem služi, da tudi poleti ostanejo v formi. Potem ko se je Klemen v poznih četrtkovih urah vrnil z intervencije na Krasu, je padel v posteljo.

V petek dopoldne ga je že čakala tekma v Kranju. Po njej se je vrnil še za nekaj uric spat, zvečer pa ga je čakal še en dvoboj. Igral je tudi vso soboto, vse do zmagoslavja. Res nepozabni dnevi za plemenitega 20-letnika iz Logatca.