Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Drage dame, cenjeni gospodje, predstavljamo noviteto v seriji portretov klenih fantov in gospodov, imenovani Moške skrivnosti. Danes spoznavate prvega tujega gosta. To je poljski mladenič, mož z nekajletno kilometrino in očka štirimesečnih dvojčkov Tomasz Reczko.
Če bi iskali nekoga, ki do potankosti pozna tokove spleta, zna vešče prepoznati njegove smernice, streti digitalne orehe, nekoga, ki ima vedno v rokavu sveženj odličnih idej in jih tudi obuja v življenje, vse skupaj pa zabeli z obilno mero hudomušnosti, bi bil Tomasz pr(a)va izbira.
Nekoč je študiral politične vede, pozneje je bil skrbnik za družbena omrežja pri poljski Aleteii, danes pa skrbi za spletni marketing pri globalni Aleteii, ki združuje sedem redakcij – poleg slovenske in poljske še špansko, portugalsko, angleško, italijansko in francosko. O usklajevanju vsega naštetega ter zakonskem in družinskem življenju je tekla beseda v tokratni epizodi. "To bodo najbolj dolgočasna epizoda v zgodovini," je dejal, oddajajoč odgovore. Ne drži!
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Oh, dvojčka. Da, ta sta resnično spremenila moje življenje, moram priznati. Ampak če odgovorim na vaše vprašanje – bolj se mi zdi, da življenje krmari mene. Še posebej, če upoštevam, da ves čas delam od doma. In tako mi ljuba žena omogoča, da to sploh lahko počnem, ko z eno roko kroti enega najinih fantov, z drugo pa hrani drugega, z nogo lupi krompir za kosilo …
Torej, kot si lahko predstavljate: nemogoče je, da bi ves čas sama skrbela za dva štirimesečna fantiča. Zato z veseljem sprejmeva pomoč najinih mater, kadar pa to ni mogoče, pač poskušava preživeti. Če sem povsem iskren, o tem ne premišljujem kaj dosti – preprosto ni časa.
Ali ločite svoja fanta? Kaj je – po vaši izkušnji – pričakovanega in kaj nepričakovanega pri vzgoji dvojčkov?
Ko sta se rodila, sva z ženo vzela alkoholna flomastra in jima na čelo narisala drobni piki. Šalo na stran. Povsem različna sta – tako na videz kot značajsko. In skrajno me preseneča, da je razlika v značajih lahko vidna že pri tako zgodnji starosti.
Pričakoval sem, da naju z ženo čaka veliko dela. Nisem pa pričakoval, da mi bo kljub temu uspelo usklajevati večino drugih stvari v življenju (kot je pisanje odgovorov na vaša vprašanja, recimo). Resnično sem navdušen nad tem, koliko stvari mi uspe postoriti v tisti uri, ki mi jo fanta milostno naklonita med dnevnim počitkom, tako da sem se že začel spraševati, kaj sem počel s svojim prostim časom pred njunim rojstvom. Kako mi je uspelo toliko časa zapraviti?
Z vašo pomočjo bomo še boljši
Kako vam uspe usklajevati vlogi sodelavca mednarodnega spletnega medija in družinskega očeta?
Bolj se zastavlja vprašanje, ali mi SPLOH uspeva, nanj pa bosta lažje odgovorila moja žena in moj šef. Ne zdi se mi, da bi se moja izkušnja kaj dosti razlikovala od izkušnje drugih staršev, ki si prizadevajo uskladiti poklicno in družinsko življenje. Delo od doma bi moralo to usklajevanje pravzaprav olajšati, toda v resničnem življenju – delam več, kot bi delal v pisarni, poleg tega pa žena pogosto na neobičajen način občuti, da sem doma in da me istočasno ni doma. Schrödingerjeva mačka. Ali sem že omenil, kako rad imam filozofijo?
Kako razvajate svojo ženo?
Oh, to mi pa res ne gre od rok. Vendar si ves čas prizadevam, da bi se poboljšal. Vedno si v koledarju označim vse pomembne obletnice in druge datume, ki so pomembni zanjo, in nastavim opomnik. Saj veste: moški spomin na tem področju je kakor sito. Poleg tega si v beležnico na telefonu zapisujem vse morebitne ideje za darila, ki jih kdaj spontano izreče (to me še posebej rešuje pred božičem). Torej: najnovejša tehnologija mi omogoča, da ohranjam vsaj minimum, toda ali je to že razvajanje? Ne vem.
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na doslej zadnjem zmenku?
Najin prvi zmenek je bil, če se prav spominjam, 18. junija pri meni doma (tega datuma si nisem shranil v aplikacijo, preprosto se ga spominjam). Poznala sva se že dlje časa, vendar o meni ni imela najboljšega mnenja.
Spekel sem ji pico (no, ampak vse sem pripravil sam, nisem zgolj pogrel zamrznjene iz bližnje trgovine) in povsem pozabil na sol in druge začimbe. Zato je bila po okusu precej pusta in neizrazita. Kljub temu sem ji bil očitno malce všeč, kajti takrat sva postala par in se tri leta pozneje poročila.
"Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?"
Vodi me tja, kamor si ne želim (če se ob tem naslonim na svetopisemski odlomek), kot oče ugotavljam, da zmorem veliko več, kot sem si kdaj predstavljal. Poleg tega me opozarja na značajske lastnosti, za katere nikoli nisem niti vedel, da jih premorem. Nikoli si recimo ne bi mislil, da se bom s svojima malčkoma lahko igral tako, da bom eno uro ponavljal "ga, ga, ga", "gi, gi, gi". Priznati moram, da nisem bil pretirano navdušen nad otroki.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Mislim, da najbolj primanjkuje ene same stvari, in vem, da bom pri tem zvenel kot kandidatka za mis sveta – primanjkuje nam ljubezni. Pri tem imam v mislih ljubezen na splošno, ne ljubezni med moškim in žensko ali materinske ljubezni. Primanjkuje nam ljubezni v obliki nenehnega spodbujanja in spoštovanja do življenja okoli nas – narave, ljudi, živali, vsega.
Eden mojih najljubših filozofov, Erich Fromm, je o tem napisal čudovito (in kratko) knjigo – Umetnost ljubezni. Naj navedem nekaj njegovih besed: "Ljubezen ni nekaj naravnega. Zahteva disciplino, zbranost, potrpežljivost, vero in premagovanje samoljubja. Ljubezen ni čustvo, temveč praksa."
In še: "Narcistična usmerjenost je tista, v kateri človek doživlja kot resnično le tisto, kar obstaja v njem samem, medtem ko pojavi v zunanjem svetu sami po sebi nimajo resničnosti, temveč jih doživlja le z vidika, ali so zanj koristni ali nevarni. Nasprotni pol narcisizmu je objektivnost; to je sposobnost, da druge ljudi in stvari vidimo takšne, kot so, objektivno, in da znamo to objektivno sliko ločiti od slike, ki jo oblikujejo naše želje in strahovi."
Odgovore je iz angleščine prevedla Mojca Masterl Štefanič.
