Znanost kaže, da se otroci, ki berejo, tudi bolje gibljejo

Z branjem lahko izboljšate znanje. Bi si želeli z njim doseči še kaj več? Tukaj je nekaj načinov.

Če beremo, se bolje premikamo. Do tega sklepa je prišel Fernando Ariza, profesor književnosti na Universidad San Pablo CEU. "Znanost je dokazala, da ljudje, ki berejo, razvijejo več možganske skorje, ki vpliva na gibanje," zato v času, ko beremo, izboljšamo svoje telesne zmogljivosti, ne da bi se tega zavedali.

Ko beremo, "možgani rastejo v nevronskih povezavah". Ne samo, da branje poveča njihovo število, ampak je ena izmed vaj, ki najbolj pripomore k intelektualnemu in duševnemu razvoju.

Veliko bolj poznan je prispevek branja k našemu besednjaku. "Resničnost, ki je ne poznamo, ne obstaja," pravi Ariza. Česar ne poimenujemo, je tuje našemu razmišljanju. Tu pride v poštev besedno bogastvo, ki ga pridobimo ravno z rednim branjem. Več kot beremo, več besedišča in besed bomo poznali. "Resničnosti se približamo tako, da stvari poimenujemo s pravim imenom."

Branje pokaže načine, kako pisati pa tudi kako se izražati. "Če želimo posredovati zapletene ideje drugim, moramo znati zgraditi zapletene slovnične strukture." Z branjem razvijamo mišljenje. "Če ne poznamo ali razumemo zapletenih stavkov, lahko posredujemo drugim le preproste ideje in ne zapletenih občutkov."

Branje vključuje koncentracijo. Današnja družba je obkrožena z zasloni, prek katerih otroci nenehno prejemajo zunanje dražljaje, zato je sposobnost koncentracije prek knjige zelo pozitivna. "Ohranjanje discipline v pol ure ali eni uri s knjigo je pomembna vaja," pravi strokovnjak. "Namesto serije ali televizijskega programa, ki nas priklene pred televizijo, raje berimo knjigo, ki nam daje drugačno, pozitivno vrsto koncentracije."

Če želimo, da imajo otroci bralne navade, je najpomembneje, da vidijo, da to počnejo tudi starši. "Branje je kot obisk fitnesa: prvi dan ne moremo teči štiri ure, vendar lahko postopoma povečujemo obremenitev." Pomembno je, da otrok uživa v času, ki ga preživlja s knjigo v roki. "Napaka je, da malčke silimo k branju, kot da bi jih silili, naj naredijo domačo nalogo takoj, ko pridejo iz šole."

Starši morajo vedeti, kaj njihovi otroci berejo, na enak način, kot morajo vedeti, kdo so njihovi prijatelji. "Bistvenega pomena jim je zastaviti vprašanje, o čem pripoveduje zgodba in kakšni so liki v njej. Dobro jih je celo postaviti v položaj, da presojajo dejanja, ki so jih storili protagonisti, in jih vprašamo, kaj bi storili na njihovem mestu.

Proti serijam lahko tekmujemo le z dobro knjigo. "Če se nekdo zaljubi v dobro knjigo, s tem tekmuje s televizijo, omrežji, zasloni ... In ob tem ima dodatno prednost: možgani delujejo in otrok se razvija, ne da bi se tega zavedal."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.