separateurCreated with Sketch.

Kako smo si doma polepšali čas v karanteni

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Katarina Berden - objavljeno 03/03/22
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
"Aaa, Klara, pismo je pred vrati! Za naju! Od koga pa je?"

Po letu in pol bolj ali manj uspešnega izogibanja koronavirusni bolezni je ta nevidni sovražnik prejšnji mesec zašel tudi v našo hišo. Imamo dve ločeni stanovanji, v zgornjem delu živi brat z družino, ki je zbolela. Ker nismo želeli, da se virus širi po hiši, smo se zaprli vsak v svoje stanovanje in se dogovorili, da ne bomo imeli stikov.

Za nečakinji, ki sta šolarki, se je začelo (zanju) dolgo obdobje karantene, saj sicer zelo radi hodita v šolo. Ker vem, kako dolgočasno je lahko otroško brezdelje, ki je pomešano še z osamljenostjo in pogrešanjem družbe, sem razmišljala, kako bi jima lahko, kot se za teto spodobi, polepšala dneve.

Od spomina na otroške dni ...

Spomnim se, da me je kot malo deklico in najmlajšo od treh otrok najbolj jezilo, če sta starejši brat in sestra zaprla vrata svojih sob in mi s tem dala vedeti, da v tistem trenutku zaradi obiskov, učenja ali drugih razlogov tam nimam kaj početi.

Včasih me je iz samega dolgčasa ali otroške nagajivosti prijelo, da sem jima pod vrata potisnila list papirja. Ne vem, kaj sem zapisala. Gotovo pa je bil to klic po tem, da bi se vrata vendarle odprla in bi lahko skupaj zganjali norčije.

... do ideje

Ravno ta spomin mi je dal idejo, kako "animirati" svoji dragi nečakinji in nečaka, čeprav ta še ne zna pisati. Vzela sem list papirja in jima napisala pismo: "Kako sta? Upam, da vama ni preveč dolgčas v karanteni! Kaj počneta? Lahko mi napišeta kakšno pismo in ga dasta pod vrati na našo stran. Tega še nismo počeli. Se že veselim, da se spet kmalu vidimo!"

List sem skozi režo pod vrati potisnila na stran domačega "covid oddelka". Kmalu se je na drugi strani zaslišal glas mlajše Hane: "Aaa, Klara, pismo je pred vrati! Za naju! Od koga pa je?"

Tako se je začela prava korespondenca. Vsak dan karantene so šumeli listi, kar naprej smo hodili gledat pred vrata, če se je že pojavilo novo pismo. Drobna ideja se je spremenila v družinsko aktivnost. S svojimi umetninami se je pridružil tudi najmlajši nečak, prav nič pa niso zaostajali niti moji starši oziroma babi in dedi naših navihancev.

V galeriji si lahko ogledate nekaj izmed mnogih pisemc in risbic.

Čeprav se nismo smeli videti, smo bili skupaj!

Ker so nas od pisanja pisem po nekaj dneh bolele roke, smo razmišljali, kako bi se lahko v tem času še bolj povezali. Prišli smo na idejo, da bi organizirali Zoom Activity. Prek videokonference se nam je pridružila še sestra s svojo družino in tako smo imeli pravo zabavo. Ugotovili smo, da nam gre Activity kljub virtualnim oviram prav dobro.

Vsi skupaj smo se iz te izkušnje naučili, da smo lahko povezani, tudi če nismo skupaj, dekleti sta vadili pisanje, učili smo se biti ustvarjalni in ugotovili, da pisanje pisem ni nujno stvar preteklosti.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
See More
E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.