Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Koronavirus zadnji dve leti kroji vsa področja našega življenja in razgalja najrazličnejše stiske. V vsem tem času zdravstveni delavci brez predaha vse atome moči vlagajo v oskrbo obolelih, ob tem pa se morajo nemalokrat soočati z nepotrpežljivostjo in nesramnimi besedami posameznikov.
Pogled na situacijo od blizu je pred dnevi orisala diplomirana medicinska sestra Andreja Gerl, zaposlena v ambulanti za nujno medicinsko pomoč. Z njenim dovoljenjem v nadaljevanju objavljamo zapis, ki ga je objavila na svojem Facebook profilu.
V zadnjih tednih je vse nakopičeno.
Nestrpnost. Nepotrpežljivost. Izčrpanost. Naveličanost.
Malo pozitivnega. Skoraj nič dobrega.
Iščemo svetle točke, da bi se uspeli izkopati. Da bi večini ustregli. Da bi lahko sledili spreminjajoči se epidemiološki sliki.
In na trenutke se zdi, da smo v vsem tem sami.
Včasih se mi zdi, da smo zdravstveni delavci vesoljska kategorija delavcev.
Med kosilom se pogovarjamo o najbolj nečednih dogodkih, ki so se nam kadarkoli pripetili v službi. Imamo specifičen smisel za humor, ki ga delimo le med sabo. Delamo do svoje izčrpanosti, rešujemo življenja drugih, med tem ko nas na našem robu ne rešuje nihče. Upam si trditi, da je večina v tej službi zaradi motiva solidarnosti in nesebične pomoči ljudem. To so naši motorji zagona, vendar zgolj od tega človek ne more živeti. Saj vsi vemo, da si vsak za svoje delo zasluži plačilo za dostojno življenje.
Zato je težko prebirati pozive. Komentarje. Prepričevanja iz tujine. Primerjave. Anti predpone. Poslušati besedne napade pacientov, da se zaradi nas ruši zdravstvo. Izmišljotine, če hočete.
Med tem, ko smo lahko "imuni" na mnogo reči, na (grde) besede ne moremo biti. Proti temu cepiva ni.
Pa vendar vsako jutro vstanemo, se preoblečemo, ponoči ne spimo in smo tu za vas. Tudi zaradi vas. Tudi za tiste, ki ne verjamete. Ki menite, da smo podlegli režimu. Da smo podkupljeni.
Verjemite, tudi nam zmanjkuje potrpežljivosti. Težko smo tolerantni.
Toda za nas je samo en cilj. Ohranjati zdravje ljudi in se za to boriti do zadnjega.
Andreja je za Aleteio dodala še nekaj pomenljivih misli:
Kako nam lahko pomagate, me sprašujete v zadnjih tednih.
Zdravstveni delavci si želimo, da bi razumeli, da trenutno delamo vse, kar je v naši moči, kljub temu, da se na trenutke počutimo povsem nemočni in razvrednoteni. Zato nam boste najbolj pomagali, ko boste v komunikaciji z nami spoštljivi in strpni.
Ko boste ob prvih bolezenskih znakih (p)ostali odgovorni ter ne glede na pogoje, ki jih izpolnjujete, ostali doma, se opazovali in se (samo)testirali.
Ko bomo v naslednjih tednih skupaj uspeli ohranjati upanje in med seboj širiti zavest, da ne gre le za nas proti drugim, temveč za skupnost, ki v sebi nosi kolektivno zavest in zna stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno.
Ob tem pa se zahvaljuje vsem, ki jih v tem težkem obdobju opogumljajo s prijaznimi besedami in predvsem strpnostjo.
Hvala vsem, ki v tem času najdete čas za zahvalo. V množici nestrpnih in sovražnih komentarjev je včasih težko videti pot, ki bi nas vodila iz tega časa negotovosti in skrbi. Z vsako toplo besedo in spodbudo je lažje.
Nenazadnje pa hvala tudi vsem našim domačim, ki razumete našo težnjo po pomoči in razdajanju. Hvala, ker nas razvajate v naših prostih dneh in nam dajete zagon, ko to najbolj potrebujemo.
Imejmo v mislih vse, ki se trudijo na različne načine omejiti širjenje zahrbtnega virusa, in se jih spomnimo v molitvi. Prav tako pa ne pozabimo na strpnost, spoštljivost in prijazne besede.
