“Biti prostovoljec pomeni darovati svoj čas in samega sebe za služenje drugim”

Veronika prihaja iz okolice Ljubljane. Je vzgojiteljica predšolskih otrok, montessori pedagoginja in zaključuje študij pedagogike in andragogike. Drugi jo vidijo kot nasmejano, komunikativno, pozitivno in srčno osebo. Tako se opiše tudi sama in pravi, da je rada v družbi prijateljev in ljudi, ki so ji blizu.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Prosti čas si popestri s klekljanjem in drugim ustvarjanjem, izleti v naravo in potovanji. Predvsem pa ga veliko nameni prostovoljstvu, kjer se srečuje z otroki, mladimi in starejšimi. Veronika je namreč prostovoljka pri Slovenski karitas in youngCaritas, voditeljica enega izmed tednov Počitnic Biserov in koordinatorka projekta za starejše Povezani preko telefona – pogovor, ki starejšim polepša dan, poleg tega pa še animatorka na duhovnih vajah in Summerjobu – prostvoljnem delovnem taboru za mlade.

Za svoje vsestransko prostovoljno udejstovovanje je prejela državno priznanje na področju prostovoljstva.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je zame vedno, ko se mi nikamor ne mudi in se zjutraj zbudim brez budilke. V miru si skuham kavo in pojem zajtrk. Pogledam v svoj planer, kaj me tisti dan čaka, in umirjeno pričnem z obveznostmi, ki me čakajo v dnevu.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
"Pred mano je nov dan, ki ga moram izkoristiti po svojih najboljših močeh." Sicer pa nisem ravno jutranji tip človeka. Imam raje sončne zahode kot vzhode. 😊

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Najbolj se duhovno napolnim v naravi, pri maši, na duhovnih vajah, slavilnih večerih in ob poslušanju duhovne ritmične glasbe.

Še posebej lepe so mi svete maše z otroki in mladimi v naravi.

4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Sem aktivna na različnih področjih in včasih bi moral dan imeti več kot 24 ur. Velikokrat se zgodi, da se prepletajo različne obveznosti ter da bi morala biti sočasno na različnih mestih. Pomembno mi je, da si znam v takšni situaciji postaviti prioritete, kaj je v dani situaciji pomembneje, da naredim. Rada si stvari organiziram vnaprej in se tako prilagodim tempu tistega dne.

Ob vseh obveznostih, ki jih imam, je pomembno, da najdem čas tudi zase, družino in prijatelje. Pomembno se mi zdi, da ne pozabim na ljudi, ki so mi  blizu in so mi dragoceni, da si znam vzeti čas za druženje, izlet, pogovor z njimi.

5. Zadnja leta vaše poletje ne mine brez Počitnic Biserov. Česa sta vas naučili vlogi animatorke in pozneje voditeljice enega od tednov?
Vsako leto je teden, ki ga preživim na Biserih, eden izmed lepših poletnih tednov, na katerega me vežejo lepi spomini in ga vsako leto nestrpno pričakujem, da se prične.

S pomočjo Biserov sem še bolj ozavestila sprejemanje drugačnosti, usklajevanje različnih mnenj, komunikacijo, organizacijo, odgovornost in vodenje. Naučili so me tudi, da je moja naloga, da skupaj z animatorji in tehnično ekipo otrokom na počitnicah dam vso toplino, pa tudi meje, lepa doživetja, ki pustijo tem otrokom pozitivno izkušnjo za nadaljnje življenje. Včasih so na videz stvari preproste in lahke, pa se izkažejo kot velik izziv ali tudi obratno. Prav tako so me Biseri naučili, da je vsak posameznik pomemben del ekipe. S povezanostjo, prilagodljivostjo, pozitivno energijo in medsebojno pomočjo skupaj pričaramo čudovit teden Počitnic Biserov. 

Biseri so mi dali veliko in sem hvaležna za vse otroke, animatorje, sodelavce Slovenske karitas in prijatelje, ki sem jih spoznala v tem času.

6. Prostovoljstvu posvečate veliko časa. Kaj vas motivira za to delo in kako bi k temu spodbudili tudi druge mlade?
Ker me te izkušnje izjemno bogatijo. Izkušnje, ki sem jih pridobila s prostovoljnim delom, mi bodo prišle prav tudi pozneje v različnih življenjskih situacijah in me spodbudile k nadaljnjemu delu na sebi ter izobraževanju. S prostovoljstvom dobiš veliko izkušenj, prek katerih osebno rasteš, razširiš svoja obzorja. Te izkušnje ti izgradijo osebnost, te spodbudijo, v katero smer kot mlada oseba kreneš, in spoznaš, katere vrednote v življenju res štejejo.

Vsa doživetja in vsa nova poznanstva pa me vedno znova vodijo tudi k temu, da si postavljam vprašanja o pravem pomenu prostovoljstva – o prostovoljstvu kot načinu razmišljanja in delovanja v vsakdanjem življenju. Biti prostovoljec pomeni darovati svoj čas in samega sebe za služenje drugim.

Prostovoljstvo me spremlja od 8. razreda osnovne šole. Pričela sem kot animatorka na župnijskem oratoriju. Pozneje pa sem se pridružila različnim aktivnostim in organizacijam, kjer sem oz. še vedno delujem kot prostovoljka.

S prostovoljstvom sem dobila veliko dragocenih izkušenj. Kmalu sem spoznala, da pridobljeno teoretično znanje s študijem ne bo dovolj za opravljanje poznejšega poklica. Včasih je potrebno iti tudi čez lastno mejo in sprejeti kakšen izziv ter da se preizkusiš v nečem novem.

Mlade bi spodbudila, da se pridružijo prostovoljnim aktivnostim. Običajno je okolje pri prostovoljnem delu bolj sproščeno kot morda pozneje na nekem delovnem mestu. Srečaš in spoznaš veliko srčnih ljudi, pridobiš nova znanja, izkušnje … Vse to nas oblikuje in poveže v pristne odnose. Pri prostovoljstvu lahko dejansko odkriješ talente, za katere nisi vedel, da jih imaš, in nevede bogatiš življenja drugih in svojega.

7. (Pre)izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Pred tremi leti sem huje zbolela. Od takrat gledam na življenje drugače in me je ta preizkušnja opozorila, kaj v življenju res šteje. Bolj namreč cenim nekatere popolnoma vsakdanje stvari, ki jih prej morda nisem. Ni mi več tako samoumevno, da se zjutraj zbudim, hodim, si sama pripravim zajtrk, v rokah držim svinčnik ali pa da se s prijatelji odpravim na izlet. V trenutku nam je namreč lahko vse vzeto. To sem občutila tudi sama.

Na misel mi prihaja svetopisemski stavek: "Človekovo srce načrtuje svojo pot, a Gospod vodi njegove korake," (Prg 16,9). Življenje nam vsak dan znova prinaša različne preizkušnje. Včasih so lepe, včasih težke, včasih se nam skozi človeške oči zdijo nemogoče. Verjamem pa, da skozi vse preizkušnje hodi z nami On in nam prav prek njih utrjuje našo vero, krepi zaupanje in nas oblikuje po svoji podobi.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
"Vse bo tako, kot mora biti, in vse se bo uredilo." Verjamem, da mi je dano toliko bremena, kot ga zmorem nositi. Ob tem pa se učim zaupati in prepuščati v Božji načrt z mano.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Rada imam sproščene večere v družbi prijateljev ob prijetnem pogovoru in druženju ob sončnem zahodu ali ognju. Sicer pa vsak večer, preden zaspim, preletim dan in se zahvalim za ljudi, ki sem jih v tem dnevu srečala, in za stvari, ki so se mi zgodile.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
… v svet prinašamo nežnost, lepoto, ljubezen, sočutje in ker lahko le ženska rodi novo bitje.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.