“Največji dar za drugega je, da smo z njim, mu prisluhnemo in ga imamo iskreno radi”

Lucija Brecelj končuje študij psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg študija se rada udeležuje različnih duhovnih vaj in sodeluje pri načrtovanju in oblikovanju duhovnih vaj za mlade. Je tudi večletna oratorijska animatorka in voditeljica.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealno je, če me zjutraj skozi okno zbudi jutranje sonce, ki naznani lepoto dneva, če se mi kar samo od sebe začne peti in čutim veliko hvaležnost za nov dan. Na idealno jutro si vzamem čas, da se dobro pretegnem, pozorno pozdravim druge in preberem dnevno Božjo besedo.

Se zgodi. Predvsem takrat, ko se posebej veselim prihajajočega dneva.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Ponavadi se počešem in ugotavljam, kako zaspana izgledam. Če se le da, se nasmehnem svoji podobi.

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Dragocena mi je ritmično duhovna glasba, adoracija, maša in življenje v skupnosti. Vsako leto grem na duhovne vaje, zadnja leta v tišino. Tam imam prostor in čas, da sem še bolj v stiku z Bogom in se duhovno poglobim. Tudi pripravljanje duhovnih vaj za mlade in  animatorstvo me duhovno poživljata in bogatita.

Zadnje leto sem se vključila v Katehetsko-pastoralno šolo, ki je še drugačna izkušnja duhovne rasti. V pestrih tednih pa včasih sredi dneva skočim v kakšno cerkev, če je le odklenjena …

4. Ste animatorka na različnih duhovnih vajah, srečanjih za mlade. Zaradi česa bi po vašem mnenju moral vsak vsaj enkrat obiskati duhovne vaje ali druga srečanja za mlade?
Ker je zakon! 😃 Meni so bile te izkušnje vedno dragocene, napolnjujoče, dale so mi nov zagon in novo navdušenje. Samo biti z drugimi v iskanju življenja v polnosti. Tudi to, da vidiš, da nisi sam, da so tudi drugi, ki si želijo vzpostaviti odnos z Bogom, ki vanj verujejo. Hkrati pa tudi zavedanje, da je vsem kdaj težko, da kdaj pridejo tudi dvomi.

5. Redno hodite tudi na Uskovniške tedne. Kaj je tisto, kar vas vsako leto znova vleče tja?
Iskrenost, razigranost, polnost življenja, dobre debate, prijateljstva, salezijanci in salezijanke, skupno petje … Vsako leto je druga tema, drugi poudarki, izpostavljen drug vidik in prek tega na različne načine raziskujemo, kaj pomeni biti kristjan in kako to živeti vsak dan.

Blizu mi je geslo: "Učenci smo vsi enako". Zdi se mi, da ta misel spodbuja, da do vsakega pristopiš z zavedanjem njegovega dostojanstva in dragocenosti. Hkrati spodbuja tudi držo "učenčevstva", tako v odnosu z Jezusom, ki nas zbira kot svoje učence in nas uči, kot tudi v odnosu drug do drugega. Kot piše v svetem pismu: "... imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe".

6. Študirate psihologijo. Katero spoznanje, ki ste se ga naučili, bi koristilo vsakemu posamezniku, da bi lažje krmaril skozi življenje?
Mislim, da receptov v življenju ni. V vsakem obdobju te nagovarja kaj drugega, kar te spodbuja, bodri in daje rast. Mene tako nagovarja hvaležnost. Spodbuja me, da živim v zavedanju, da mi je vse podarjeno in se znam tega iskreno veseliti in biti hvaležna za pozornosti, darove, talente … Na ta način lahko živim bolj veselo in ljubeče.

7. (Pre)izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Mislim, da me je močno obogatila izkušnja mladinskega verouka v župniji. Ko smo se mladi dobivali, se družili, debatirali, sodelovali, se oblikovali in se med seboj bogatili. Ta izkušnja mi je pomagala ovrednotiti, da je največji dar, ki ga lahko podarimo drugemu, preprosto to, da smo z njim, mu odprto prisluhnemo in ga imamo iskreno radi.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ponavadi se spravim pokonci s kakšno pesmijo. Ta hip mi je na misel prišla tale: "Če si slabe volje in veselje šlo je, odgnal bi misli rad otožne, pridi z menoj te razvedrim in žalost iz srca spodim …"

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Skodelica kakava, dober pogovor med umivanjem zob, branje in molitev.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker lahko prinašam lepoto, navdušenje, namenjam pozornost ljudem … Dragoceno mi je, da kot ženska prinašam svojevrsten pogled na svet. To pomeni, da me bolj zanimajo odnosi, mi je bolj dragocen čas za pogovor, sem gostoljubna in živim v vsej pestrosti doživljanja in izražanja čustev.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.