S krstom postanemo Božji otroci in nam je izbrisan izvirni greh. Kaj to v resnici pomeni? Kako to spremeni naše življenje?
Vprašanje izvirnega greha je kompleksno. Z njim so se (in se še vedno) ukvarjali mnogi teologi in svetniki. Prvi je izraz "izvirni greh" uporabil sv. Avguštin, ki razlikuje med izvirnim grehom, prvim grehom in storjenim grehom. Storjen greh je greh, ki ga stori vsak od nas. Prvi greh je greh, ki sta ga storila Adam in Eva v raju.
Kaj pa izvirni greh? Kaj ima to opraviti s pripovedjo o grehu Adama in Eve v raju? Ta pripoved je simbol za situacijo, v kateri je človek. Vsak človekov greh pomeni "padec", o katerem tolikokrat slišimo. Povezava z Adamom ne razlaga, kdaj in kje se je greh začel, ampak razlaga grešnost vseh ljudi. Adam in Eva sta najprej generična (splošna) pojma. Adam v hebrejščini pomeni človek, zato Pavel, ko govori o Adamu, govori o vseh ljudeh.
Svetopisemski pisatelji so iz trenutne izkušnje (videli so, da je človek šibek, da težko vztraja v dobrem itd.) sklepali za nazaj: kaj je človeka privedlo v takšno stanje? Ker smo vsi ljudje šibki, grešni, so prišli do zaključka, ki mu danes pravimo solidarnost. Vsi ljudje smo hote ali nehote solidarni s prvim človekom v našem grehu.
Greh se ne prenaša z rojstvom ali kako drugače, ampak smo v grešno stanje že rojeni. Prvi greh je tako začetek nove dobe zgodovine, ko se srečata človek in greh. Vendar solidarnost v grehu pomeni tudi solidarnost v odrešenju: če smo vsi grešniki, je tudi odrešenje namenjeno vsem ljudem.
Z zakramentom svetega krsta je človeku izbrisan izvirni greh, človek nima nobenih "starih dolgov" in lahko začne novo življenje, življenje vere v Kristusa. Vendar posledice greha v nas še vedno ostajajo. Še vedno so skušnjave, preizkušnje, še vedno grešimo, ...
Vendar ima človek od Kristusovega vstajenja dalje možnost, da začne znova. Zato so mnogi svetniki povezovali sveti krst in sveto spoved. Spoved so celo imenovali novi krst, saj nam tako kot krst izbriše naše grehe, nam daje možnost za nov začetek.
Teologi govorijo o "duši lastni spremembi, ki omogoča, da smo drugačni v Božjih očeh". Kaj to pomeni? Po svetem krstu postanemo Božji otroci, pomeni, da Bog prebiva v nas. To pomeni, da smo s krstom "prestavljeni" iz enega stanja v drugo: iz stanja grešnega človeka v stanje Božjega otroka, v katerem prebiva Bog po svetem Duhu.
Božje otroštvo je nov odnos, ki je med človekom in Bogom. Postanemo Božji posinovljenci – "posvojenci". Božje otroštvo pomeni, da se pri krstu v človekovi duši zgodi resnična sprememba. Ta se navzven kaže v novem odnosu z Bogom.
Ko vstopimo v cerkev, nas najprej "pozdravi" kropilnik – posoda z blagoslovljeno vodo, s katero se pokrižamo. To nas spominja na naš krst. Mnogi svetniki so sicer praznovali rojstni dan, vendar so večji pomen dajali praznovanju obletnice svojega krsta, ko smo prejeli vero, ko smo postali Božji otroci. Rojstni dan imajo celo živali. Božji otrok pa ni vsak.